Vloga nadzora v razvoju lokalnega ekološkega kmetovanja

25. avgust 2024•6 min branja

Članek je del portala:

Naša super hrana

V drugem delu intervjuja z Nives Adamič Kričaj, univ. dipl. ing. kmetijstva in koordinatorko certifikacijske enote za ekološko kmetijstvo – pridelavo/predelavo na IKC Inštitutu za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru, razkrivamo vlogo izvajalcev v ekološkem nadzoru, postopek kontrol in nadzora na ekoloških kmetijah ter kriterije za podelitev ekološkega certifikata.

Vse to in še več boste izvedeli v našem intervjuju z Nives Adamič Kričaj.

Kontrola ekološke hrane

Nives Kričaj, bi nam lahko najprej razložili, skozi katere kontrole in nadzore mora ekološka hrana, da je lahko kupec prepričan, da dobi pravo ekološko živilo?

Ekološka zakonodaja predpisuje nadzor za vse izvajalce dejavnosti, ki na katerikoli stopnji pridelave, priprave in distribucije opravljajo dejavnosti, povezane s proizvodi, ki izhajajo iz kmetijstva, vključno z akvakulturo in čebelarstvom, in za proizvode, ki izhajajo iz takšnih proizvodov, kadar so ti proizvodi pridelani, pripravljeni, označeni, distribuirani, dani v promet ali uvoženi v Unijo ali izvoženi iz nje, ali so za to predvideni. V postopku nadzora rastlinske pridelave med drugim preverjamo: gnojenje, semena, varstvo pred boleznimi in škodljivci …
Na živinorejskih kmetijah nadzor vključuje preverjanje vseh živali, pogojev reje, krme, dokupov, posegov, veterinarskega zdravljenja, upoštevanje karenc itd. Nadzor predelanih proizvodov vključuje preverjanje skladnosti registracije, receptur, skladnost vseh dodatkov oziroma sestavin itd. Če izvajalci uporabljajo usluge pri tretjih osebah (npr. skladiščenje v hladilnici, sušenje, mletje …), je tudi pri podpogodbenikih potreben nadzor. Ne glede na vrsto dejavnosti izvajalca in vrsto nadzora se pri vseh izvajalcih preverjajo preventivni in previdnostni ukrepi, evidence in dokazila, čiščenje, skladnost embalaže, skladiščenje, prevoz, označevanje itd.

Vsaka faza mora biti torej nadzirana, veriga nadzora ne sme biti v nobeni fazi oziroma stopnji prekinjena. Nadzor vključuje različne učinkovite metode in tehnike preverjanja, kot je preverjanje sledljivosti, masnih bilanc, razna navzkrižna preverjanja ipd. Kupec ekološke hrane se lahko prepriča o skladnosti ekološkega živila tako, da preveri certifikat izvajalca in prebere njegovo vsebino. Certifikati vseh izvajalcev v Sloveniji so javno dostopni in se lahko preverijo tudi na spletni strani MKGP.

Ekološki proizvodi morajo biti tudi pravilno označeni. Obvezne navedbe na ekoloških živilih so poleg splošnih elementov označevanja: ekološki logotip (zeleni evrolist z zvezdicami), izvor surovin (Kmetijstvo Slovenija ali EU ali zunaj EU …) ter šifra kontrolne organizacije (npr. SI – EKO-002).

Postopki sledljivosti

Kako potekajo postopki sledljivosti ekoloških izdelkov od kmetije do trgovine? Ali se lahko 100 % potrdi izvor določenega ekološkega pridelka?

Sledljivost je predpisana že s splošno zakonodajo in pomeni zmožnost sledenja in spremljanja hrane, krme ali katere koli snovi, namenjene uporabi v hrani, krmi ali katerem koli proizvodu na vseh stopnjah pridelave, priprave in distribucije (pomeni katero koli stopnjo od primarne pridelave ekološkega proizvoda do njegovega skladiščenja, predelave, prevoza in prodaje ali dobave končnemu potrošniku ter vključuje označevanje, oglaševanje, uvoz, izvoz in dejavnosti podizvajanja). Uredba (EU) 2018/848 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov, ki je začela veljati 1. januarja 2022, je podkrepila pomen preverjanja sledljivosti, ki se preverja ob vsakem ekološkem nadzoru in vključuje za določen lot oziroma ustrezno identifikacijo partije pregled dokumentarne evidence, vključno z evidenco zalog in finančno evidenco. Vsi elementi oziroma koraki v postopku od kmetije do trgovine morajo biti podprti z ustreznimi dokumenti, kot so računi, dobavnice, certifikati … Poleg sledljivosti pa je pomemben nadzor količin oziroma masnih bilanc. Vsaka odstopanja količin, ki niso dokazljivo pojasnjena, že lahko kažejo sum na neskladje.

Z navzkrižnimi preverjanji, različnimi tehnikami nadzora, pregledi sledljivosti, masnih bilanc in različnimi vrstami nadzora lahko trdim, da so certificirani ekološki proizvodi resnično ekološki. Prevare in goljufije se seveda dogajajo, vendar kot že povedano so ekološki proizvodi bolj nadzirani kot običajni, tako da se neskladnost prej ali slej odkrije.

Zakaj ekološka hrana?

Na ljubljanski tržnici smo imeli priložnost spregovoriti z magistrico menedžmenta kakovosti Anjo Borovinšek, ki je z nami delila svoje stališče o postopkih nadzora in kontrole na ekoloških kmetijah ter razložila, kako ocenjuje lokalno ekološko kmetijstvo in prehrano.

»Zavedanje o kakovosti hrane bi moralo biti v današnjem času osnovno načelo vsakega posameznika. Sama prihajam iz manjše podeželske vasice, kjer ima lokalna, ekološko pridelana hrana velik pomen. Tempo življenja nam narekuje, kako pomembno je, da je hrana, ki jo zaužijemo, ekološkega izvora, saj se s tem dviguje kakovost pripravljenih obrokov, ta pa ima posledično tudi vpliv na zdravje posameznika. Ekološka pridelava zahteva veliko truda, predanosti in birokracije, kar dokazuje tudi strma pot do pridobitve eko certifikata. Ekološki kmetje zagotavljajo sledljivost procesa kmetovanja na vsakem koraku, saj se ta preverja z vedno bolj strogimi inšpekcijskimi nadzori. Menim, da je v Sloveniji še vedno premalo podpore ekološkim kmetom, saj večina raje kupuje izdelke, ki so prišli iz uvoza, ker je njihova cena ugodnejša, kar pa zagotovo ne pomeni kakovosti, ki jo premorejo lokalni ekološki izdelki.«

Anja Borovinšek,

mmagistrica menedžmenta kakovosti

Razlike v poimenovanju

Kako pojasnjujete razlike med izrazi eko, bio, organsko, naravno, natur in ali obstaja razlika v teh označbah? Na policah je tudi opaziti označbe, kot so »s kmetije«, »domače«, »naše«. Kaj zagotavlja kupcu zeleni znak na hrani z ekološko pridelavo s pripisom Kmetijstvo Slovenija v primerjavi s preostalimi naštetimi?

Najprej bi poudarila, da se lahko proizvodi označijo kot ekološki šele po prejetju oziroma izdaji certifikata v skladu z ekološko zakonodajo. Obvezni elementi označevanja na ekoloških živilih so poleg splošnih zahtev (ime živila, naziv in naslov izvajalca, navedba sestavin, serija ali lot, količina itd.) evropski logotip, izvor surovin (Kmetijstvo Slovenija, Kmetijstvo EU, Kmetijstvo zunaj EU) in šifra kontrolne organizacije. Proizvodi, ki so označeni z izrazi, ki se sklicujejo na ekološko pridelavo in vsebujejo obvezne elemente ekološkega označevanja, lahko vključujejo izpeljanke ter pomanjševalnice, kot sta eko in bio, in med njima ni razlike. Za vse druge navedbe, ki ne spadajo med sheme kakovosti, nosi odgovornost izvajalec. Resničnost navedb nadzira UVHVVR.

Logotip za ekološko pridelavo se lahko uporablja samo za izdelke, ki vsebujejo najmanj 95 % ekoloških sestavin in izpolnjujejo stroge pogoje za preostalih 5 %. Ista sestavina ne sme biti prisotna v ekološki in neekološki obliki.

Kaj bi svetovali kupcem, ki želijo bolje razumeti in prepoznati lokalno ekološko pridelane izdelke in sestavine med številčno ponudbo na tržnici? Kako lahko to opazimo pri nakupovanju pri veletrgovcu?

Kupec mora biti ozaveščen, na prodajnih mestih naj prebere vsebino certifikata, preveri označbe na izdelku. Slogan ekološko + lokalno je IDEALNO je zagotovo na mestu. Zato bi priporočala, da naj tisti, ki imajo to možnost, kupujejo ekološke izdelke od slovenskih ekoloških kmetij oziroma izvajalcev.