Tradicionalne pustne jedi

Slovenska pustna kulinarična tradicija je zelo bogata in obsega mnogo več kot le krofe in miške. Pust je bil v preteklosti, ko še niso imeli hladilnikov, tisti mejnik, ko je bilo marsikaj iz domače shrambe potrebno porabiti. Predstavljamo tipične pustne jedi iz posameznih slovenskih pokrajin, na primer ocvirkovco, cvirkače, prleške prosenice, pajtičke, žinkrofe, godlo in flancate.

Pust je bil tudi v preteklosti pospremljen s tradicionalno kulinariko, značilno za posamezne pokrajine. Danes so med pustnimi jedmi najbolj znani krofi in flancati, v preteklosti pa so imele osrednje mesto tudi mesnine ob spremljavi kislega zelja, repe in matevža. Pust je bil namreč v času, ko še ni bilo hladilnikov, tisti mejnik, ko je bilo treba porabiti zimska živila.

Zakaj je bil tradicionalno pust mastnih ust?

V vsakdanji kulinariki sicer pretiravanje z maščobami ni zaželeno, vendar pa so si ob pustnem času ljudje že tradicionalno „dali duška“. Lakoto je zamenjalo obilje, zato so se na mizi znašle mastne jedi, predvsem mesne, pečene in ocvrte. Po pustu sledi postno obdobje, ki traja vse do velikonočnih praznikov, zato se pustni „grehi“ nikjer ne poznajo.

Poglejte, katere pustne dobrote kraljujejo v posameznih pokrajinah

Kot je geografsko pisana naša dežela, tako raznolike so tudi jedi, ki jih izpostavljamo kot tipične kulinarične pustne dobrote, značilne za posamezne regije.

Lokalna hrana je najboljša izbira

Z izbiro lokalnih sestavin in lokalne hrane si zagotovimo kratke transportne poti in optimalno kakovost živil, hkrati pa podpiramo slovenske kmete in razvoj podeželja.

Nekdaj najbolj znana pustna dobrota – ocvirkovca

Ocvirkovka ali ocvirkova potica je še do nedavnega veljala za »glavno« pustno jed Slovenije, dokler je zaradi globalizacije niso preglasili krofi. V zimskem času so imele gospodinje zaradi kolin na voljo veliko ocvirkov, ki so jih uporabile za tako imenovano ocvirkovo potico, ki se je v vsakem kraju pripravljala nekoliko drugače. Ob njej so običajno postregli kislo zelje ali repo.

Cvirkače ali ocvirkove pogačice

Cvirkače so del tradicionalnih jedi Prekmurja in Prlekije, katerih časovno obdobje uporabe se je razširilo od kolin pa vse do zadnjega hladnega dne. Uporabljene so sicer enake sestavine, kot pri ocvirkovi potici, vendar je njihova tradicionalna oblika drugačna. Bolj kot narasejo, večjo veljavo imajo.

Prleške prosenice ali dobrepoljska štula

Gre za manj znano slovensko jed, posebno predvsem zaradi polnila, ki ga sestavlja prosena kaša, zabeljena z ocvirki, prekajenim mesom in začinjena po zapovedih ostalih prleških klobas, ki jih največkrat spremljajo kislo zelje, repa ali fižolovka.

Poznate notranjske pajtičke?

Pajtičke so vrsta pustne potice, pripravljena iz pražene čebule in orehov. So dokaz, kako so se gospodinje v preteklosti znašle in ob prazniku iz sestavin, ki so jih imele pri roki, pripravile inovativne jedi. Pajtičke so znane kot zapuščina Notranjske.

Ste kdaj poskusili pustne žlikrofe?

Najbolj znani so idrijski žlikrofi, pa tudi dolenjski, jed na sliki pa je izpeljanka, ki vzbuja pozornost zaradi izbire testa, kjer gre za ostanke ali izrezke od krofov ali flancatov. Polnilo je inovativna kombinacija ostankov krače ali prekajenega mesa in maka z medom, kar dokazuje, da slovenska kuhinja ne pozna meja.

Flancati so tradicionalno po regijah različnih oblik

Flancati veljajo za eno od tipičnih pustnih jedi, zanimivo pa je, da sta njihova tradicionalna oblika in barva po regijah različni, prav tako tudi imena, ki se zanje uporabljajo. »Dolenjski« flancati na sliki imajo svojo značilno obliko oz. mora izdelovalec imeti dodatne ročne spretnosti. Za kanček bolj krhki so na drugi strani Slovenije, kjer jim ob meji z Italijo rečejo tudi hroštole in štraube.

Godla – srečna »nesreča«

Jed godla je nastala kot posledica »nesreče«, kot se z brskanjem po naši kulinarični tradiciji najde še marsikje. Sestavljena je iz »tistega, kar po nesreči pokuka iz krvavice« in se skuha v vodi, ki posledično nastane »juha«.