Lupinasto sadje bogati našo prehrano

V Sloveniji je vse leto na voljo lokalno pridelano lupinasto sadje, ki je pomemben del uravnotežene prehrane. Dr. Anita Solar, strokovnjakinja z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, priporoča uživanje ene pesti lupinastega sadja nekajkrat tedensko.

Lupinasto sadje ali lupinarji imajo užitni del ploda – jedrce – shranjeno v oleseneli luščini, ki ga varuje pred pritiski in onesnaženjem ter tudi podaljša obstojnost jedrc. Tudi v Sloveniji imamo pestro izbiro, saj po zaslugi naših pridelovalcev na trgovskih policah najdemo orehe, lešnike, kostanje in mandlje.

Lupinarji v Sloveniji že od antičnih časov

Med najstarejše rastlinske vrste na našem ozemlju sodijo oreh, leska, kostanj in mandelj. »Od antičnih časov dalje, ko so jih k nam zanesli Rimljani, so imeli plodovi oreha, kostanja pa tudi mandlja pomembno mesto v ljudski prehrani,« pojasnjuje dr. Anita Solar z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Ali ste vedeli?

• Kostanj je bil v nekaterih okoljih izjemno pomembno tržno blago in nenadomestljiva hrana za domačo živino.
• Tudi leska je že od nekdaj prisotna na našem ozemlju, največkrat kot naravna spremljevalka listnatih gozdov. Dolgo je veljala za divjo rastlino; lešnike se je nabiralo kot gozdne sadeže, a nabiralništvo nikoli ni bilo prav masovno.
• Oreh je bil vedno zvest spremljevalec podeželja, in to na ozemlju celotne Slovenije. Drevesa so bila največkrat posajena načrtno, pridelani plodovi so služili potrebam gospodinjstev in tudi prodaji.
• Mandlje so sadili predvsem na Primorskem, kjer skoraj ni kmetije brez enega ali dveh dreves mandljevca.

V Sloveniji prevladuje sonaravna pridelava lupinastega sadja

Zgodba o kakovostnem lupinastem sadju se začne v nasadih. Strokovnjakinja dr. Anita Solar pojasnjuje, da slovenski pridelovalci v svojih nasadih uporabljajo okolju in pridelovalcu prijazne tehnologije pridelave.

Precej nasadov v Sloveniji je oskrbovanih po načelih integrirane in ekološke pridelave. V primerjavi z velikimi, t. i. industrijskimi pridelovalci v tujini, je za naše nasade značilna bolj konservativna, včasih tudi ročna obdelava in sonaravna pridelava z zgolj najbolj nujno uporabo kemičnih sredstev. Tehnološki postopki, kot so rez, gnojenje, obdelava tal, varstvo pred boleznimi in škodljivci ter redno in pravočasno pobiranje, ustrezno sušenje, luščenje in skladiščenje zagotavljajo dolgotrajno kakovost plodov.

Lupinasto sadje je vključeno v shemo »izbrana kakovost«.

Del slovenskih pridelovalcev in predelovalcev lupinastega sadja se je vključil v nacionalno shemo kakovosti živil, imenovano »izbrana kakovost«. Sadje in izdelki s sadja, ki so pridelani oziroma predelani skladno z zahtevami te sheme, pridobijo oznako »izbrana kakovost – Slovenija«. Ta označuje izdelke, torej tudi lupinasto sadje, s posebnimi lastnostmi, ki so redno kontrolirani ter v celoti pridelani in predelani v Sloveniji. Znak lahko uporabljajo samo pridelovalci oziroma predelovalci s pridobljenim certifikatom s strani neodvisnega kontrolnega organa.

Slovensko lupinasto sadje po kakovosti izstopa in se loči od marsikaterih uvoženih plodov

»Ravno po kakovosti se slovensko lupinasto sadje iz sortnih nasadov loči od marsikaterih uvoženih plodov, ki jih najdemo na domačem trgu. Najpogosteje boste slovenske pridelke našli na tržnicah, v trgovinah z ekološkimi živili, pogosta je tudi direktna prodaja od pridelovalca do kupca,« svetuje dr. Solarjeva.

Za pridelavo kakovostnih plodov pridelovalci skrbno izbirajo sorte lupinastega sadja. Pri orehih dajemo prednost takim, ki spomladi pozno ozelenijo, da jih ne prizadenejo pozne spomladanske zmrzali. Izbiramo sorte s kakovostnimi plodovi, ki morajo imeti tanko luščino, polno, okusno in čim svetlejše jedrce, ki se lahko dobro izlušči. Pri leski se za sorto odločimo odvisno od namena pridelave. Lešniki, ki jih uživamo kot namizno sadje in postrežemo v luščini, so debelejši in privlačnega videza, sorte za predelavo pa imajo drobnejše lešnike, ki morajo biti izenačeni, povrhnjica jedrc pa pri praženju lepo odstopa. Pri kostanju so najbolj zaželene sorte tipa maron z debelimi plodovi značilnih oblik, svetlečo lupino in povrhnjico, ki se ne zajeda v jedro, tako da se kostanj lepo lupi. Za dobro sorto mandlja pa velja tista, ki ima debele plodove s tanko luščino in velikim deležem lepo razvitih in okusnih jedrc.

Ali veste, koliko lupinastega sadja zaužiti?

Lupinasto sadje je koristno v vseh življenjskih obdobjih. Strokovnjaki svetujejo, da imamo tovrstno sadje na jedilniku vsaj nekajkrat na teden. Priporočena količina je ena pest oz. 30 gramov. To v praksi pomeni šest do osem orehov, 20−30 lešnikov in mandljev ali štiri do pet kostanjev. Najbolje jih je uživati surove, odlično se podajo tudi v različne sladice in kruh, pa tudi v omake, juhe, kot dodatek solatam in drugim jedem.

Lupinasto sadje vsebuje življenjsko pomembne sestavine

Že majhne količine lupinastega sadja nas oskrbijo z energijo, ki jo dajo maščobe. Na primer, 100 g orehovih jedrc pokrije četrtino dnevnih potreb po energiji pri odraslem človeku.

Lupinasto sadje vsebuje tudi veliko vlaknin in so odličen vir mineralov, kot so kalcij, kalij, magnezij, fosfor, železo in še nekateri drugi. Zaradi vsebnosti vitaminov A in E ter vitaminov B-kompleksa lahko lupinarje poimenujemo kar vitaminske bombe.