»Premalo se zavedamo, kako poteka ekološka pridelava hrane v primerjavi s konvencionalno«

Pogovarjali smo se z Andrejem Gnezdo, potrošnikom ekološke hrane, ki je utemeljil pomembne prednosti tovrstnih nakupnih odločitev. Poudaril je, da ekološka pridelava ne obremenjuje okolja s pesticidi, da se ne uporabljajo gensko spremenjeni organizmi ter da so kmetje in tisti, ki predelujejo EKO hrano, pod strogimi kontrolami, zaradi katerih je EKO oznaki vredno zaupati.

Kot ekološko osveščen potrošnik gotovo razlikujete med izdelki, ki so »domači« in EKO. Kako bi bralcem razložili razliko?

Najlažje ekološko hrano prepoznamo po zelenem znaku za ekološko pridelavo ali po certifikatu, ki ga ima vsak pridelovalec in predelovalec razobešenega na vidnem mestu. Sam eko hrano ločim po veliko bolj pristnih okusih. Največja razlika pa ostaja očem skrita. In sicer, koliko različnih sredstev je lahko uporabljenih za pridelavo in predelavo konvencionalne hrane in kakšen vpliv imajo lahko na okolje ter ne nazadnje tudi na naše zdravje.

Kako dolgo že kupujete ekološke izdelke in kaj vas je vodilo v EKO preusmeritev?

Ekološke pridelke in izdelke rastlinskega izvora kupujem že dobrih pet let.

Morda je celo bolj na mestu vprašanje, kaj nas vodi v to, da kupujemo izdelke, ki niso ekološke pridelave. Cena za večino ljudi, ob upoštevanju, koliko denarja namenimo za nakupovanje nepotrebne potrošniške »krame«, ne more biti pravi razlog. Morda je težava v tem, da se premalo zavedamo, kako poteka ekološka pridelava hrane v primerjavi s konvencionalno. Zame je pomembno, da ekološka pridelava ne obremenjuje okolja s pesticidi, da se ne uporabljajo gensko spremenjeni organizmi. Vem pa, da so kmetje in tisti, ki predelujejo eko hrano, pod strogimi kontrolami, zato zaupam v ekološko hrano.

Sam eko hrano ločim po veliko bolj pristnih okusih. Največja razlika pa ostaja očem skrita. In sicer, koliko različnih sredstev je lahko uporabljenih za pridelavo in predelavo konvencionalne hrane in kakšen vpliv imajo lahko na okolje ter ne nazadnje tudi na naše zdravje.

Ali zaupate ekološkemu certifikatu, zelenemu listu s pripisom »Kmetijstvo Slovenija«? Kje najpogosteje nakupujete EKO živila?

Iskreno, na tržnico ne zaidem ravno pogosto, večkrat pridelke kupim neposredno na kmetijah ali pa v trgovinah. V slednjih žal še vedno ni toliko ponudbe domačih ekoloških pridelovalcev, kot bi si želel, a certifikatom zaupam. Konec koncev pa so ekološki kmetje po večini odprti za obiske in nakupe neposredno na kmetijah in vsak potrošnik si lahko sam ogleda, kako poteka pridelava. Pridelovalcem pa prodaja neposredno na kmetiji olajša njihovo delo.

Ali pri nakupu EKO živil dajete prednost slovenskim živilom, ki zaradi kratke transportne poti prispejo na mizo bolj sveža in z več hranljivimi snovmi?

Osebno mi je pomembno oboje: da je hrana ekološkega in lokalnega, slovenskega izvora. Daljše transportne poti pomenijo večji ogljični odtis. Ekološka zelenjava in sadje, ki sta bila dan prej nabrana pri lokalnem kmetu, danes pa sta že na našem krožniku, sta bolj polnega okusa.

Kljub vsemu so nekateri mnenja, da ekološki izdelki niso tako okusni. Kaj bi jim odgovorili?

Da očitno še niso ugriznili v ekološko pridelano jabolko.