Naučite se, kako pravilno postreči vino
Pravilna postrežba vina je izjemno pomembna, saj vpliva na njegov okus. Pripravili smo uporabne napotke za rokovanje z različnimi vrstami vina.
Buteljko kakovostnega vina, ki jo kupimo ali prejmemo v dar, moramo znati tudi primerno postreči. To je pomembno za zadovoljstvo gostov, ki jim bomo vino ponudili, pa tudi za naše osebno zadovoljstvo.
Seznanimo se, s katerim vinom rokujemo
Najprej se seznanimo s podatki na etiketi steklenice. Na njej se nahajajo informacije, ki jih mora vinar objaviti v skladu z zakonodajo. Pomembni so predvsem sorta vina, stopnja alkohola, izražena v volumenskih odstotkih, letnik vina ter stopnja sladkorja. Na podlagi tega se seznanimo, s katero vrsto vina rokujemo in kako ravnati naprej.
Pomembna je primerna temperatura vina
Najpomembnejše je vino postreči na primerni temperaturi. V osnovi ločimo več različnih temperatur za posamezna vina, pri tem pa moramo upoštevati tudi letni čas. V poletnem času je namreč potrebno vinu zmanjšati temperaturo za stopinjo ali dve, saj se bo kmalu segrelo zunaj na mizi in v kozarcu. V zimskem času pa ne smemo pretiravati s premočnim hlajenjem, saj sicer vino ne bo razvilo svojih značilnosti oziroma bodo le-te prišle do izraza šele, ko bo vino v kozarcu doseglo primerno temperaturo.
V osnovi ločimo naslednje temperature postrežbe vin po posameznih skupinah:
| Peneča vina | 5–8 °C. | Penine z višjo stopnjo sladkorja zahtevajo manjšo temperaturo, zrele in bogate penine pa nekaj stopinj več. |
| Bela sveža lažja vina | 8–10 °C. | Vina z večjo stopnjo kisline ohladimo bolj, saj pretoplo vino deluje topo. |
| Polna zrela bela vina | 10–12 °C. | Bogatejša, macerirana ali starana vina v lesenih sodih. |
| Rose vina | 6–8 °C. | Pretoplo vino izgubi živahnost, deluje slajše in manj aromatično. |
| Rdeča lažja vina | 14–16 °C. | Mlajša sveža vina, kot npr. teran in refošk. |
| Rdeča vina | ± 16 °C. | Prehladna vina delujejo grobo, poudarjeni so kislina in tanini, pretoplo vino pa deluje prazno in postano. |
| Starejši letniki rdečih vin | 18–20 °C. | Ta vina običajno prej dekantiramo ali jih zračimo dlje časa, da se sprostijo vonjave. |
Kako doseči optimalno temperaturo vina?
Za doseganje optimalne temperature vina je dobro imeti pri roki tudi termometer, s katerim preverjamo temperaturo v hladilniku. Obstajajo tudi posebni ovojni , katerih namen je zadrževanje temperature steklenice. Enostavno ga damo okoli steklenice in ta zadržuje temperaturo vsaj pol ure, kar je zelo dobrodošlo v poletnem času.
Postrezite vino v pravilnem vrstnem redu
Pomemben je tudi vrstni red postrežbe, s katero vrsto vina začnemo ter katerim vinom damo prednost. Napotki so na splošno sledeči:
- Suha vina postrežemo pred vini s preostankom sladkorja.
- Vina z manj alkohola pred alkoholno bogatejšimi vini.
- Vedno lažja vina pred ekstraktno težjimi vini.
- Mlajše letnike postrežemo pred starejšimi.
- Najprej postrežemo nevtralna vina pred aromatsko bogatimi vini.
Znate pravilno odpreti steklenico vina?
Pri odpiranju steklenice vina je pomembno predvsem, da se postopka lotimo počasi in brez hitenja. Ni slabšega, kot če se nam zgodi, da hitimo in se nam zamašek odlomi. Nato nastane problem, kako ostanek zamaška odstraniti, ne da bi onesnažili vino. Drugi možen problem je tudi prevrtanje zamaška. Če odpirač preveč zavrtamo v zamašek, lahko prebodemo spodnji del zamaška, drobci plute pa padejo v vino.
Ob natakanju vina v kozarce se nam rado zgodi, da se nam zatrese roka in nato posamezne kapljice ali pa tudi curek vina padejo na mizo. To lahko preprečimo tako, da po nalitju vina v kozarec malce počakamo, zaokrožimo v levo ter zravnamo steklenico. Za manj vešče pa je mogoče v trgovini kupiti majhen, okrogel do 10 cm, ki ga zvijemo ter tako dobimo tulec, ki ga vstavimo v grlo steklenice ter iz njega točimo. Na ta način preprečimo, da bi se iz steklenice pocejale kapljice ter tako lahko točimo enostavnejše in hitreje.
Delite članek:
