V Sloveniji pridelujemo vrhunska vina

Slovenija je znana kot vinorodna dežela, od koder izvirajo številna svetovno priznana vina. Preberite, katere vinske sheme kakovosti poznamo in kako jih prepoznate.

Kakovost vina je odvisna od sorte vinske trte – torej grozdja, iz katerega se vino izdela, od rastišča trte, in sicer od geološke podlage, podnebja, mikroklimatskih pogojev, ter od enoloških postopkov, s katerimi vinar pridela in neguje svoje vino.

Slovenija je razdeljena na tri vinorodne dežele (Podravje, Primorje in Posavje), te pa na devet vinorodnih okolišev. Med seboj se razlikujejo predvsem po svoji legi, ta pa vpliva na rastišče in podnebje. Tako so drugačne tudi senzorične lastnosti vin, ki se med posameznimi vinorodnimi deželami precej razlikujejo.

Podravje vključuje vinorodna okoliša Štajerska in Prekmurje, Posavje okoliše Bizeljsko-Sremič, Dolenjska in Bela krajina, Primorska vinorodna dežela pa zajema vinorodne okoliše Vipavska dolina, Goriška Brda, Kras in Slovenska Istra.

Stopnja samooskrbe z vinom v Sloveniji je kar 95-odstotna

Proizvodnja vin je v tržnem letu 2020/2021 je znašala okoli 725.000 hektolitrov. Od tega so bela vina zajemala 70-odstotni delež (508.000 hektolitrov). Stopnja samooskrbe je bila v tem obdobju 95-odstotna. K skupni proizvodnji vin v Sloveniji so vina z zaščiteno označbo porekla prispevala 58 % (423.000 hektolitrov). (Vir: https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/10125)

Poznate vinske sheme kakovosti?

Zaščitena geografska označba (ZGO)

ZGO je ena od shem kakovosti, s katero so zaščiteni kmetijski proizvodi in živila v EU. Ta shema zajema tudi vina, ki imajo vsaj eno fazo proizvodnje izvedeno na določenem geografskem območju, po katerem vino je poimenovano. Tradicionalni izraz za vino z zaščiteno geografsko označbo je »deželno vino s priznano geografsko oznako« (deželno vino PGO).

Zaščitene geografske označbe slovenskih vin, ki imajo evropsko zaščito, so Podravje, Posavje in Primorska.

ZOP (zaščitena označba porekla)

ZOP je ena od shem kakovosti, s katero so zaščiteni kmetijski pridelki in živila v Sloveniji in EU. Vino z označbo porekla je tesno povezano z območjem, katerega ime nosi. Pridelava in predelava morata potekati na definiranem območju. Na kakovost in značilnost vina s tako označbo ključno vpliva geografsko okolje, ki vključuje naravne in človeške dejavnike (podnebje, kakovost tal, lokalno znanje, izkušnje). Tradicionalni izrazi za vina z ZOP so »kakovostno vino z zaščitenim geografskim poreklom« (kakovostno vino ZGP), »vrhunsko vino z zaščitenim geografskim poreklom« (vrhunsko vino ZGP), »kakovostno peneče vino ZGP«.

Zaščitene označbe porekla (ZOP) slovenskih vin, ki imajo tudi evropsko zaščito, so oznake slovenskih vinorodnih okolišev ali pa priznana tradicionalna poimenovanja (PTP) slovenskih vin.

ZOP vin, ki so imena vinorodnih okolišev:

• Goriška Brda;
• Vipavska dolina;
• Slovenska Istra;
• Kras;
• Štajerska Slovenija;
• Prekmurje;
• Bizeljsko Sremič;
• Bela krajina;
• Dolenjska.

ZOP vin, ki so priznana tradicionalna poimenovanja (PTP) vin:

• Bizeljčan PTP;
• Cviček PTP;
• Belokranjec PTP;
• Metliška črnina PTP;
• Teran PTP.

V shemo kakovosti »zaščitena označba porekla« spada tudi izraz priznano tradicionalno poimenovanje (PTP) vina, s katerim se lahko označijo vina, če je bil za tako označevanje predhodno izdelan elaborat, ki opredeljuje geografsko območje in lastnosti vina, ter utemeljuje uporabo tradicionalnega poimenovanja za vina, za katero so geografsko območje in lastnosti določeni s posebnim predpisom.

Vino Ritoznojčan PTP ima slovensko zaščito, medtem ko imajo ostala slovenska vina s PTP tudi evropsko zaščito, in sicer so to:

• Cviček PTP;
• Teran PTP;
• Bizeljčan PTP;
• Belokranjec PTP;
• Metliška črnina PTP.