Uporabni nasveti za manj zavržene hrane

3. april 2024•4 min branja

Članek je del portala:

Naša super hrana

Daleč največ hrane zavržemo zato, ker jo skuhamo preveč. Problematika zavržene hrane je vse bolj pereč problem, saj z njo zavržemo tudi vse vire, potrebne za pridelavo hrane. Pripravili smo uporabne napotke in nasvete, kako zmanjšati količino zavržkov v gospodinjstvih.

Na prvem mestu je zelo pomembno okrepiti zavedanje, da z zavržki hrane v smeti mečemo tudi vso energijo, vire, denar in konec koncev trud ljudi v celotni prehranski verigi, ki je bila potrebna, da je bil izdelek pridelan ali predelan. Odpadni hrani se lahko ognemo na mnogo načinov, od smotrnega nakupovanja, planiranja obrokov do ustreznega ravnanja s hrano ter predelavo ostankov v nove jedi.

Naj bodo osnovna živila vedno pri roki

Velikokrat se v hladilniku znajdejo posamezna živila, iz katerih nam je lahko izziv pripraviti nov obrok. Veliko lažje je, če imamo na enem mestu vedno pripravljeno zalogo osnovnih živil, dodatkov in začimb, s katerimi lahko iz ostankov hrane v hladilniku z lahkoto pripravimo nove okusne obroke. Med osnovna živila lahko umestimo testenine, moko, olje, začimbe, paradižnikovo mezgo, riž, pa tudi na primer konzerve, ki imajo daljši rok trajanja.

Ženska v kuhinji, sklonjena nad pultom s hrano

Priporočena količina živil na osebo

Meso (surovo)

Meso brez kosti (npr. mleto meso) 120-150 g
Pečenka 150-200 g
Meso s kostjo 150-200 g

Zelenjava (nepripravljena)

Za prilogo 150 g

Žita

Za prilogo 50-80 g
Za glavno jed 75-100 g

Testenine

Suhe za prilogo 50-80 g
Suhe za glavno jed 100-125 g
Sveže za prilogo 80-100 g
Sveže za glavno jed 100-125 g

Stročnice (suhe)

Za glavno jed 60-100 g

Krompir

Pečen, gratiniran, v oblicah 150-200 g
V solati, ocvrt, za juho 200-250 g

Povzeto po: evropavsoli.si

Ženska stoji pred odprtim hladilnikom in gleda vanj

Konkretni nasveti za uporabo »ostankov« v kuhinji

Številne dele živil v kuhinji zavržemo, čeprav bi iz njih lahko pripravili še katere druge jedi. Odličen primer so ostanki zelenjave, ki jih obrežemo pri kuhanju in običajno romajo v koš, medtem ko bi jih lahko učinkovito uporabili kot del jušne osnove. Naslednjič pri pripravi obroka priporočamo, da obrezke korenja, zelene, čebule in ostale zelenjave v loncu segrevate do vretja ter tako hitro in enostavno pripravite jušno osnovo. Enako lahko storite z ostanki piščančjih ali govejih kosti.

Običajno zavržemo tudi liste zelene, ki so zelo aromatični in jih lahko nasekljamo ter zamrznemo po porcijah. Pri kuhanju jih lahko dodamo k mesnim ali zelenjavnim jedem ter različnim juham.

Tudi odvečne paradižnike lahko učinkovito shranimo tako, da jih posušimo v pečici in zapremo v posodico z olivnim oljem, kjer lahko počakajo tudi do 6 mesecev. Podobno lahko naredimo tudi z drugo zelenjavo, na primer z bučkami ali jajčevci.

Če pri pripravi jedi ne moremo porabiti vse zelenjave, jo lahko blanširamo, zamrznemo ter jo uporabimo, ko jo naslednjič potrebujemo. Na ta način se odlično obnesejo brokoli, brstični ohrovt, fižol, blitva, špinača, korenje in grah.

Zamzrzovalna skrinja in roka, ki vanjo polaga vrečko s hrano

Kako pravilno zamrzniti hrano?

Pomembno je, da živila zamrznemo takoj, ko jih prinesemo iz trgovine ali tržnice. Tako preprečimo razraščanje bakterij in poskrbimo, da bodo obdržala svojo kakovost in okus. Vso zamrznjeno hrano obvezno opremimo z datumom, da imamo nadzor nad tem, koliko časa je že v zamrzovalniku. Kadar shranjujemo kuhano hrano, je zelo pomembno, da jo najprej ohladimo.

Kadar zamrznemo sveža živila, jim lahko občutno podaljšamo življenjsko dobo. V spodnjem seznamu lahko preverite, koliko časa so določena živila obstojna v zamrzovalniku: