Ideja za kulinarični vikend – družinski izlet po Sloveniji

Vikend družinski izlet po Sloveniji je odličen način za odkrivanje naravnih lepot, bogate kulturne dediščine in raznolike kulinarične ponudbe Slovenije. Mlajšim članom lahko med raziskovanjem pokrajine predstavite pristne slovenske kulinarične izdelke, ki so posebni zaradi načina pridelave ali predelave, vpliva geografskega območja ali rabe tradicionalnih receptov in postopkov izdelave. Prav zato so pridobili evropsko zaščito z enim od treh znakov kakovosti: »zaščitena označba porekla«, »zaščitena geografska označba« in »zajamčena tradicionalna posebnost«.

Slovenija se ponaša z razgibano pokrajino in raznolikim podnebjem, kar slovenskim jedem daje prepoznaven in poseben značaj. Pomembno vlogo pri razvoju tipičnih tradicionalnih slovenskih jedi pa je imel tudi človeški faktor. Slovensko kulinariko so skozi leta oblikovali ljudje, ki so živeli na tem območju. Uporaba lokalnih in sezonskih sestavin je že od nekdaj bistven vidik tradicionalne slovenske kuhinje, kar gre pripisati ljudem. Slovenski kmetje, pastirji ribiči pa tudi živilska industrija pri pripravi hrane že tradicionalno stavijo na lokalne sestavine, kar je pripeljalo do razvoja jedi, ki so tipično slovenske. Danes se slovenska kulinarika še naprej razvija in prilagaja spreminjajočim se okusom in željam, hkrati pa ostaja zvesta svojim kulturnim koreninam in tradiciji.

Kulinarično raziskovanje začnite na Gorenjskem

Najprej se odpravite na Gorenjsko, ki je znana po bogati kulinarični dediščini. Med tamkajšnjimi jedmi najdemo veliko takšnih, ki so povezane z zgodovino in tradicijo te pokrajine.
Obiščite Triglavski narodni park in se po dolini Vrat podajte do Aljaževega doma na koncu doline. Povprašajte, ali se lahko okrepčate s Kranjsko klobaso ter posladkate s Slovensko potico, morda najbolj prepoznavnima proizvodoma tako doma kot po svetu.

Kranjska klobasa je zaščitena z označbo »zaščitena geografska označba«, ki označuje izdelke, pri katerih vsaj ena faza proizvodnje poteka na določenem geografskem območju. Z oznako »zajamčena tradicionalna posebnost« pa označujemo izdelke, ki se pripravljajo po zaščiteni recepturi, zaščitenem načinu priprave ali imajo zaščiteno sestavo. Poleg Slovenske potice, ki izhaja iz zahodne in severozahodne Slovenije, zdaj pa se pripravlja na ozemlju celotne države, med zaščitene jedi uvrščamo tudi Prekmursko gibanico, Idrijske žlikrofe, Belokranjsko pogačo ter kravje, ovčje in kozje seneno mleko.

Pot nadaljujte proti dolini reke Soče. Smaragdno zelena reka vas bo vodila vse do Mosta na Soči. Prvi postanek naredite v Tolminu, od koder izvira sir Tolminc, odličen trdi, polnomastni sir iz kravjega mleka. Dolina reke Soče se lahko pohvali še z enim sirom, in sicer Bovškim sirom. Ta je narejen iz surovega ovčjega mleka, lahko pa se mu doda do največ 20 % kravjega ali kozjega mleka. Izdelava obeh vrst sira ima zelo dolgo tradicijo, saj sta bila prvič omenjena na Videmskem ceniku že davnega leta 1756. Vse do danes se je ohranila izvirna tehnologija izdelave obeh sirov.

Oba sira imata »zaščiteno označbo porekla«. To pomeni, da vse surovine za njuno pridelavo izvirajo iz omenjenega geografskega območja, kar velja tudi za mleko, iz katerega delajo sir. Na izletu lahko naredite tudi preizkus z zavezanimi očmi in se pri okušanju sira Tolminca ter Bovškega sira osredotočite na njun vonj in okus. Bodite pozorni, če boste lahko opazili razliko med njima. Bovški sir ima namreč intenziven in rahlo pikanten vonj in okus, sir Tolminc pa z zorenjem pridobi sladko-pikanten okus.

Po poteh slovenskih izdelkov, zaščitenih z evropskimi označbami kakovosti

Drugi dan se odpravite proti Kamniku, od koder izvirajo Jajca izpod Kamniških planin, ki so zaščitena z označbo »zaščitena geografska označba«. Predlagamo vam, da jih nekaj kupite in odnesete domov.

Iz Kamnika pot nadaljujte v Zgornjo Savinjsko dolino, kjer leži Logarska dolina, ki slovi kot ena najlepših alpskih dolin. Uživajte v lepotah narave, obvezno pa naredite postanek za pokušino Zgornjesavinjskega želodca, sušene mesnine, ki se je včasih znašla na mizah le ob največjih praznikih.

Naslednji kulinarični premor si privoščite v najstarejšem slovenskem mestu Ptuj, od koder izvira Ptujski lük, čebula, ki jo na Ptujskem polju pridelujejo že več kot 200 let. Ker je Ptujski lük hvaležen za shranjevanje, ga lahko kupite in odnesete s seboj domov.

Dan zaokrožite v Prekmurju, ki ponuja izreden nabor izdelkov, zaščitenih z evropskimi označbami kakovosti. V Prekmurju kraljujejo Štajersko-prekmursko bučno olje, Prleška tünka, Prekmurska šunka in Prekmurska gibanica. Sama pokrajina poleg kulinarične dediščine ponuja tudi veliko zanimivih družinskih dogodivščin. Obiščete lahko interaktivni doživljajski park Expano, se v Lendavskih goricah povzpnete na stolp Vinarium, ki nudi pogled na štiri države, na Goričkem, kjer je nekoč bruhal vulkan, pa vas pričakuje družinski doživljajski park Vulkanija.

Kateri slovenski izdelki so evropsko zaščiteni?

Med izdelke z »zaščiteno geografsko označbo« sodijo: Kraški pršut, Zgornjesavinjski želodec, Štajersko-prekmursko bučno olje, Prleška tünka, Kraška panceta, Ptujski lük, Slovenski med, Kraški zašink, Kranjska klobasa, Prekmurska šunka, Jajca izpod Kamniških planin, Štajerski hmelj in Šebreljski želodec.

Med izdelke z označbo »zajamčena tradicionalna posebnost« uvrščamo: Prekmursko gibanico, Idrijske žlikrofe, Belokranjsko pogačo, Slovensko potico ter kravje, ovčje in kozje seneno mleko.

Z oznako »zaščitena označba porekla« pa je zaščitenih deset slovenskih izdelkov: sir Tolminc, Bovški sir, sir Mohant, Nanoški sir, Kočevski gozdni med, Kraški med, Piranska sol, Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, Oljčno olje Istra, Istrski pršut in Meso istrskega goveda – boškarina.

Če smo na začetku pisanja o vikend izletu omenili, da se Slovenija ponaša z razgibano pokrajino in podnebjem, zdaj dodajamo, da je tudi slovenska kulinarika zelo raznolika. Naj postane navdih še za mnogo ‘slastnih’ izletov!

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izvaja kampanjo s sloganom »Naše super dobrote« za promocijo slovenskih kulinaričnih posebnosti z oznakami evropskih shem kakovosti. Kampanja pod okriljem nacionalnega projekta »Naša super hrana« je namenjena osveščanju javnosti o kmetijskih pridelkih in živilih s posebnimi lastnostmi, ki so lahko posledica vpliva geografskega območja, na katerem so proizvedeni, načina pridelave ali predelave ali rabe tradicionalnih receptov in postopkov. Potrošniki prepoznamo tovrstne izdelke na trgovskih policah po treh označbah shem kakovosti: »zaščitena označba porekla«, »zaščitena geografska označba« in »zajamčena tradicionalna posebnost«. Poseganje po teh izdelkih pomeni podporo slovenskim pridelovalcem in slovenski prehrambni industriji. Prispeva tudi k zagotavljanju poštene konkurence, donosu za kmete in proizvajalce ter spodbuja spoštovanje pravic intelektualne lastnine in integriteto notranjega trga.