4. slovenski dan brez zavržene hrane

24. april že četrto leto zapored zaznamuje dan, posvečen problematiki zavržene hrane. Glavni cilj aktivnosti, ki potekajo na ta dan, je posameznike spodbuditi k zmanjševanju in preprečevanju nastajanja odpadne hrane. Predstavljene so tudi številne možnosti za uporabo živil, ki sicer pogosto ostanejo neporabljena.

Poudarek je na ozaveščanju o pomenu premišljenega načrtovanja nakupov. V okviru tega dne se odvijajo različne dejavnosti, namenjene preprečevanju izgube hrane in zmanjševanju odpadkov.

Problematika odpadne hrane je zelo pereča

Odpadna hrana je eden večjih svetovnih izzivov, ki s seboj nosi visoko finančno, etično in okoljsko ceno. Kljub temu, da zaradi lakote in podhranjenosti trpi okoli 700 milijonov ljudi, se na svetu zavrže približno 30 % pridelane hrane.

Povprečen Slovenec po podatkih Statističnega urada v enem letu zavrže okoli 72 kilogramov hrane. Največ odpadne hrane nastaja v gospodinjstvih, in sicer 47 %. Sledijo so gostinstvo in strežba hrane s 37 %, trgovina z živili z 9 % in proizvodnja hrane s 7 %.

Ozaveščanje s plakati

Letošnja kampanja ob slovenskem dnevu brez zavržene hrane spodbuja, naj zbudimo svojo hranozavest ter s hrano ravnamo varčno. Ključni koraki za manj odpadne hrane so, da načrtujemo svoje obroke, kupujemo lokalno, trajnostno hrano in ostanke hrane uporabimo za pripravo novih jedi.

Posvet »Spoštujmo hrano, spoštujmo planet!«

Posveta ob slovenskem dnevu brez zavržene hrane se je udeležilo 115 udeležencev. Na dogodku so bili v ospredju različni vidiki hrane, od prehrane prednikov do sodobnih praks zmanjševanja odpadne hrane.

Na posvetu so bile obravnavane teme, kot so etnološki in socialni vidik prehranjevanja prednikov, prakse zmanjševanja odpadne hrane v gostinstvu ter upravljanje z živili. Na primerih dobrih praks so bili predstavljeni tudi projekti, ki se osredotočajo na zmanjševanje odpadne hrane, kot so projekti EKOŠOLE in BoneR – kostna juha. Poudarek je bil tudi na motivaciji potrošnikov ter načinih spodbujanja sprememb v odnosu do hrane.

Okrogla miza in predlogi iz občinstva

Dogodek se je zaključil z okroglo mizo, kjer so razpravljali o potrebnih spremembah pri delu in odnosu do hrane, sodelovali pa so predstavniki različnih sektorjev, od kmetijstva do trgovine in gostinstva.

Tudi iz publike so bile podane zanimive pobude za manj odpadne hrane, kot so sofinanciranje investicij za preureditev obratov za strežbo hrane, daljši odmori za malice ter degustacije živil, ki se uvajajo v obroke otrok in starostnikov.

Izjave nekaterih predavateljev:

Dr. Tanja Kamin:

Spreminjanje prehranskih navad je eno izmed najtežjih področij vedenskih sprememb. Razumevanje, kaj motivira ljudi in različne strokovnjake, da bodo prevzeli priporočeno vedenje naj bo vodilo intervencij po načelih socialnega marketinga za doseganje vedenjskih in družbenih sprememb. V procesu načrtovanja spreminjanja vedenj je ena temeljnih zahtev dobro poznavanje ciljnih skupin in osebnostnih ter okoljskih dejavnikov, ki vplivajo na njihova vedenja povezana s problemom. Želena vedenja je treba narediti dostopnejša in privlačnejša, nujna je segmentacija ciljne populacije. Populacija mora biti segmentirana glede na vedenjske cilje in druge izbrane dejavnike. Ni univerzalnih rešitev!

Dr. Alenka Levart:

K zmanjševanju izgub hrane in s tem količinam odpadne hrane lahko pomembno prispeva preusmeritev uporabe živil, ki niso več namenjena prehrani ljudi, v prehrano rejnih živali. Za vzpostavitev učinkovitega sistema uporabe nekdanjih živil v prehrani rejnih in družnih živali, potrebujemo prožen nacionalni okvir, ki bo primeren za naše razmere in bo ob upoštevanju evropske zakonodaje in najnovejših znanstvenih dognanj zagotavljal njihovo varno uporabo.

Dr. Emil Juvan:

Gostje smo na potovanju bolj potratni, v hostlih pri zajtrku na krožnikih povprečno ostane devet gramov hrane, ki si jo gost sam izbere, v hotelih je ta količina bistveno višja in doseže povprečje 45 gramov. Ampak v gostinstvu ne obstajajo instant rešitve. Z zavedanjem problema imamo posledično manj dela. Neupravičena je bojazen, da z manjšimi količinami hrane na krožniku, izgubljamo goste. Izzive, ki jih je treba nasloviti v gostinstvu pa so tudi infrastruktura, oprema, tehnologija, podatkovna podpora o izvoru in vzroku problema.

Dr. Dan Podjed:

V Sloveniji bi morali več uporabljati besedo: ‘ZMERNOST’. Te temeljne vrednote nam res manjka – pri nas in nasploh na planetu. Ta vrednota lahko tudi pripomore k manj odpadne hrane.

Uroš Štefelin:

Danes preveč posegamo po hranljivo revni hrani nizke kakovosti. V svoji kuhinji učim: poglej kaj in katero hrano si vrgel v smeti in poskusi iz enakih sestavin (ki niso iz smeti) pripraviti jed.

Barbara Sosič:

Včasih so ljudje dojemali hrano kot Božji dar, in ne kot nekaj, kar je samo po sebi umevno. Zametavanje hrane je bilo nezaslišano, in se je zgodilo le v primerih, ko hrane ni bilo mogoče ustrezno ohraniti ali porabiti, zaradi česar se je pokvarila, a je se je ni zavrglo, pojedle so jo živali. Strogo so ločevali prazničnih jedi in jedi za posebne priložnosti od vsakdanje hrane, zato je vse, kar je bilo boljšega, pomenilo izjemo v vsakdanjem življenju. V 20. stoletju je prišlo do potrošniške družbe, ki definira drugačen način življenja in vrednot, oboje pa podpira zakonodaja, ki vodi v pretirano količino zavržene hrane, s čimer se danes soočamo.

Tatjana Šubic:

Pri gostinskem delu priprave jedi je zelo pomembna kakovost vhodnih surovin, količina nabavljenih živil, načrtovanje zalog, pravilno skladiščenje, skrbno ravnanje z živili, upoštevanje receptur oz planiranje jedilnikov. Pri gostih pa opažamo, da je nepoznavanje okusov, preveč naloženi krožniki, kakovost hrane, nepripravljenost prilagajanja porcij največkrat vzrok, da hrano pustijo na krožniku. V učni proces vključujemo pripravo jedi iz presežkov, npr iz riža – arancine, ajdo, ješprenj – za zgostitev zelenjavnih juh, obreznine mesa-za polpete ali paštete, presežki zelenjave – različne zloženke. Velik izziv pa predstavlja znižanje učnih ur za vse vsebine, ki bi jih študenti morali poslušati in praktično izvesti in hkrati doseči enake učne cilje kot prej!

Ilona Rac:

Za zmanjševanje količin odpadne pri potrošnikih je nujno izboljšati njihovo razumevanje svoje vloge in jim na vsakodnevni ravni pomagati z učinkovitimi metodami načrtovanja, shranjevanja hrane, primernimi za ‘natrpane urnike’, ter jih spodbuditi k metodam samoučenja. Pomembne so tudi promocije dobrih praks in ozaveščevalne kampanje s pravimi dregljaji ter dajanje preprostih navodil o velikosti porcij, užitnosti nepopolnih živi in uporabe čutov za ocenjevanje užitnosti. Vendar je tudi na potrošnika treba gledati v kontekstu širšega prehranskega in ekonomskega sistema, in problem odpadne hrane naslavljati sistemsko, vključno s prevpraševanjem ekonomskih odnosov in temeljev sodobne potrošniške družbe.