Žiga Kršinar

Ekološka učna kmetija Kršinar se nahaja v osrčju Polhograjskih Dolomitov v vsem dobro znanem izletniškem kraju Katarini nad Ljubljano. Prva letnica ki jo povezujemo s kmetijo je 1816. Stari leseno-kamniti hlev je še vedno tak kot tistega davnega leta, ko so letnico izdolbli v les. Kmetija doživlja pravi razcvet zadnjih 8 let, ko je mladi gospodar Žiga Kršinar ostal doma in se posvetil izključno kmetovanju. S svojim znanjem, ki ga je pridobil na Biotehniški fakulteti pri študiju agronomije je kmetiji dal nov zagon. Nekoč malo 1ha veliko kmetijo je z najemom površin povečal za dvajsetkrat in jo razvil v skoraj celoti samooskrbno. ˝Take so bile nekoč vse kmetije˝ s ponosom poudari Žiga. Na kmetiji uživa v svojem življenju okoli 80 koz, 6 kravic in plemenski bik pasme cika, 3 poniji, en velik konj, kokoši, krškopoljski prašiči, kunci, mini ameriški pujski in činčile. Pri nas si sami pridelamo tudi vsa zelišča, zelenjavo in pa seveda sadje. V velikih travniških sadovnjakih rastejo vse sadne vrste od hrušk, jabolk, češenj, sliv, ringlojev, višenj, celo kakiji lepo uspevajo. Poudarek dajemo na stare in odporne sorte saj s tem ohranjamo tisto, kar so nam pustili predniki. Prava posebnost pa je gotovo tudi raznolik nasad jagodičevja. Pri nas najdete rumene in rdeče maline, aronijo, goji jagode, robidnice, rdeči in črni ribez, sibirske borovnice in slovenski avtohtoni šipek. V sadovnjaku domuje veliko ptic, ki vsakoletno gnezdijo v debelnih gnezdilnicah. Družbo pa jim delajo tudi najrazličnejše žuželke, ki svoje zavetje poiščejo v hotelih izdelanih posebej zanje. Ne pozabimo na dejstvo, da vsi prihajamo iz kmetov, kajti zgodovina Slovencev temelji na žuljih naših dedov in babic, ki so si vsakdanji kruh morali pošteno prigarati. Bodimo ponosni na to našo kmetijsko deželo. Prav vsak med nami bi si moral vsaj del hrane pridelati sam, potem bi jo šele znal ceniti. Veseli smo, da lahko svoje znanje o naravi, živalih in pridelavi hrane prenašamo na mlade iz vrtcev in osnovnih šol. Kajti če bomo njih znali naučiti pravega sobivanja z naravo, bomo naredili veliko za našo prihodnost. Zdrava hrana postaja vse bolj pomembna dobrina in Slovenija ima ogromen potencial za pridelavo zdrave, varne ekološke hrane. ˝Tudi sam sem nekoč hodil v službo, ker mi je tako narekovala družba,˝ rad pove Žiga, ˝toda danes svojega dela ne bi zamenjal za nič na svetu.˝ ˝Ko se sedaj ukvarjam s pridelavo hrane šele opažam kakšen privilegij je to. Vsak dan spremljaš ta čudež življenja, ko pred tabo vse raste in brsti, da ne govorim o veselju živali, ko prideš v hlev ali jih obiščeš na pašniku,˝navdušeno razlaga. ˝To so posebni občutki, ki bi jih radi delil z vami. Upam, da mi vas uspe čim več navdušiti, da stopite po tej poti. Odločil sem se, da svojo kmetijo še dodatno obogatim in sicer s prenosom znanja.˝ Ekološka kmetija Kršinar postaja učna kmetija. ˝Do sedaj sem se učil sam, sedaj pa vam dajem možnost, da se učite skupaj z mano.˝