10 nasvetov naših babic, kako preudarno ravnati s hrano

Naše babice so s preprostostjo in modrostjo skrbele za dom in družino ter ob tem izkoriščale vsak gram hrane, ki jim je bila na voljo. Njihovi nasveti, prepleteni s tradicijo, ljubeznijo do narave in spoštovanjem pridelkov, so danes bolj relevantni kot kadar koli prej.

V času, ko se soočamo s problematiko velikih količin zavržene hrane in iščemo trajnostne rešitve, je vračanje k preprostim, a učinkovitim metodam naših babic ena od možnih poti naprej. V nadaljevanju vam predstavljamo deset dragocenih nasvetov, kako so naše babice ravnale s hrano in kako lahko njihove modrosti uporabimo tudi v sodobnem času.

1. Ne mečite stran starega kruha

V preteklosti ni bilo običajno metati stran starega kruha. Uporabljal se je za pripravo različnih jedi, kot so namazi, kruhovi cmoki ali pa je bil posušen za drobtine. Ta tradicija nam lahko še danes pomaga pri zmanjševanju odpadkov in izkoristku vsega, kar imamo na voljo.

2. Priprava domačega jogurta

Domač jogurt je priljubljena tradicionalna jed, ki ni le okusna, ampak tudi ekonomična. S pomočjo nekaj žlic že pripravljenega jogurta in mleka lahko enostavno pripravite svežo serijo jogurtov, ki je popolnoma brez dodatkov in konzervansov. Priporočamo, da za pripravo izberete slovensko mleko z oznako »izbrana kakovost – Slovenija«.

3. Izdelava skute kar doma

Podobno kot jogurt se lahko tudi priprave odlične domače skute lotite kar sami. Z nekaj litri mleka in kapljico kisa ali limoninega soka lahko v nekaj urah pripravite svežo in okusno skuto. 

4. Zamrzovanje zelenjave

Sezonska zelenjava je najbolj okusna in cenovno ugodna. Nakup večjih količin in nato njeno zamrzovanje omogočata, da imate dostop do svežih in kakovostnih sestavin tudi izven sezone.

5. Juhe iz ostankov zelenjave

Nikoli ne zavrzite ostankov zelenjave, kot so deli pora, olupki korenčka ali stebelca brokolija. Te dele lahko shranite v zamrzovalniku in ko jih zberete dovolj, jih uporabite za pripravo bogate in okusne zelenjavne juhe. Ta metoda ne preprečuje le odpadkov, ampak tudi omogoča maksimalno izkoriščenje hranil iz vsakega dela zelenjave.

6. Shranjevanje hrane

Za ohranjanje svežine hrane so v preteklosti uporabljali steklene kozarce ali papirnate in bombažne vrečke. Ti naravni materiali tudi v sodobnem svetu omogočajo dolgotrajno shranjevanje brez uporabe plastike.

7. Naravni konzervansi

Kisanje in vlaganje sta stari metodi, ki omogočata ohranjanje svežine in kakovosti hrane brez uporabe umetnih konzervansov. Kisla zelenjava ali vloženo sadje so lahko odlične priloge k različnim jedem.

8. Kompostiranje

Babice so vedno vedele, kako izkoristiti vsak del rastline. Odpadki iz kuhinje, kot so olupki sadja, zelenjave, jajčne lupine in ostanki rastlin, niso končali v smeteh, ampak na kompostnem kupu na vrtu. Kompostiranje je bila zanje naravna metoda recikliranja, s katero so vračale hranila nazaj v zemljo. Ta bogata in rodovitna zemlja je nato poskrbela za zdrave in bujne rastline v naslednji sezoni.

9. Zasadite svoj vrt

Tudi če živite v mestu, je možno imeti majhen vrt na balkonu ali terasi. Gojenje lastnih zelišč ali zelenjave je odličen način za zagotavljanje svežih sestavin.

10. Učenje in deljenje znanja

Naše babice so bile zakladnica modrosti in znanja, ki so ga pridobile skozi leta izkušenj in preizkušenj. Ta znanja pogosto niso bila zapisana v knjigah, ampak so se prenašalaa iz roda v rod skozi pripovedovanje zgodb, skupno kuhanje in vsakodnevno delo. Babice so vedele, kako pomembno je deliti znanje z mlajšimi generacijami, da bi ohranile tradicijo, vrednote in skrivnosti dobrega življenja. Danes je ta tradicija deljenja in učenja še toliko bolj dragocena. Zaveza k ohranjanju in prenašanju teh modrosti na prihodnje generacije je ključnega pomena za ohranitev naše kulturne dediščine in povezanosti med generacijami.

Čim večkrat podprimo lokalne pridelovalce

Starejše generacije so veliko dale na pomen lokalno pridelane hrane. V preteklosti ni bilo tako enostavno dostopati do izdelkov iz oddaljenih krajev sveta, zato so ljudje v glavnem jedli tisto, kar je raslo v njihovi bližini. Ta povezanost z lokalno pridelano hrano je bila zagotovilo za svežino in kakovost.

V sodobnem času imamo srečo, da lahko takšne izdelke prepoznamo po oznaki »Izbrana kakovost – Slovenija«,  ki jo najdete na mleku in mlečnih izdelkih, govejem in perutninskem mesu ter mesnih pripravkih, deloma tudi na svinjini ter na sadju in izdelkih iz sadja. Kmalu bodo na voljo tudi izdelki in žit in moke. Oznaka zagotavlja, da je izdelek pridelan ali predelan v Sloveniji, ob tem pa izpolnjuje posebne zahteve glede višje kakovosti.

Z nakupom takšnih izdelkov pridobite vrsto prednosti, saj podprete lokalne pridelovalce, zagotovite kakovostno prehrano svoje družine ter prispevate k ohranjanju slovenskega podeželja. Lokalno pridelana hrana zmanjšuje ogljični odtis, krepi lokalno gospodarstvo ter nas povezuje z našimi koreninami. Zato ob naslednjem nakupu v trgovini poiščite oznako »Izbrana kakovost – Slovenija« in s ponosom podprite slovenske kmete.