Ali veste, kako kakovostni so v resnici mleko in mlečni izdelki z znakom »izbrana kakovost – Slovenija«?

Ali veste, kaj vam zagotavlja znak »izbrana kakovost – Slovenija« na mleku in mlečnih izdelkih ter kdo vam jamči, da boste z njihovim nakupom resnično dobili tisto, kar obljublja ta logotip smeška?

Na vprašanja odgovarja Marko Majer, vodja certificiranja prehrambnih izdelkov v Bureau Veritas.

Kaj vse se kontrolira pri mleku in mlečnih izdelkih z oznako »izbrana kakovost – Slovenija«? 

»Tukaj imamo dva segmenta: odkup in predelavo mleka. Pri odkupu mleka preverjamo geometrijsko povprečje skupnega števila mikroorganizmov v mleku. Običajna meja je 100.000/ml, pri shemi »izbrana kakovost« pa je ta meja 80.000/ml. To pomeni, da mora odkupovalec mleka za vsakega rejca spremljati to število mikroorganizmov. Če je to preseženo, se takšnega rejca izloči kot dobavitelja mleka z znakom »izbrana kakovost – Slovenija«.  

V okviru odkupa preverjamo tudi sledljivost. Odkupovalci imajo sistem, po katerem odkupujejo mleko za označbo »izbrana kakovost – Slovenija«, potem je tu dostava v mlekarne, sledenje v mlekarni, spremljanje sprejemne cisterne, sledenje pri termizaciji in nadaljnjih postopkih predelave mleka. 

Pri predelavi mleka pa v celoti sledimo mleku v nadaljnjih postopkih. Mlekarne večinoma odkupujejo samo mleko z oznako »izbrana kakovost – Slovenija«, zato nimajo težav pri ločevanju od konvencionalnega mleka. Če bi prišlo do odkupa uvoženega mleka, pa morajo mlekarne zagotoviti ločevanje. Pri mlečnih proizvodih z označbo kakovosti preverjamo, ali je osnovna surovina res 100-odstotno mleko izbrane kakovosti. Potem sledi še naša kontrola označevanja končnih proizvodov. Končni produkti (jogurti, siri itn.) se lahko označujejo kot »izbrana kakovost – Slovenija«, če dokažejo, da so za njihovo proizvodnjo uporabili mleko z oznako »izbrana kakovost – Slovenija«.«  

Kaj preverjate glede kakovosti življenja živali in kaj glede krme pri pridelovalcih mleka in mlečnih izdelkov z znakom »izbrana kakovost – Slovenija«? 

»Glede nastanitev živali ali njihove krme pri mleku in mlečnih izdelkih ni nobenih zahtev. Vendar, če bi se srečali s kakšnimi ekscesnimi zadevami, bi na to opozorili stranko ter obvestili Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Edini kazalnik, ki se ga spremlja pri mleku in mlečnih izdelkih, je skupno število mikroorganizmov v mleku.« 

Potrjena kakovost

Marko Majer pove: »Z gotovostjo lahko trdim, da so proizvodi z znakom »izbrana kakovost – Slovenija« boljši, potrjeno boljši.«

Kdo vse izvaja kontrole nad pridelovalci mleka in mlečnih izdelkov z oznako »izbrana kakovost – Slovenija«?  

»Nad pridelovalci dvakrat mesečno skozi celo leto izvajajo notranje kontrole (znotraj skupine) odkupovalci sami (na primer zadruge). Delajo analize mleka glede skupnega števila somatskih celic, mikroorganizmov ter spremljajo kakovostne kazalnike mleka. Certifikacijski organi Bureau Veritas, Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu Maribor (Inštitut KON-CERT) ter Inštitut za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru (IKC UM) pa potem izvajamo zunanji nadzor oziroma kontroliramo odkupovalce. Preverjamo, ali izvajajo te kontrole, ali so primerno ukrepali glede ugotovljenih neskladnosti, ali obveščajo svoje stranke o zahtevah, imajo sklenjene sporazume z njimi, ali so njihovi kontrolorji usposobljeni za izvajanje kontrol in podobno. Potem preverimo določen vzorec članov skupine – rejcev in ugotavljamo, ali je vse skladno z zahtevami. Mi ne kontroliramo neposredno rejca, ampak odkupovalce, če delajo transparentno. Če pri katerem izmed rejcev ugotovimo neskladnost, to sporočimo odkupovalcu, ki mora rešiti te neskladnosti z rejcem.«    

Na katerih točkah izvajate kontrolo pri predelovalcih mleka in mlečnih izdelkov z oznako »izbrana kakovost – Slovenija«?

»Vedno gremo po nekem redosledu, korakih: vhod surovin, skladiščenje surovin, proizvodni proces in potem sledenje v skladišče končnih proizvodov ter izhod.« 

Ali kontrolirate tudi trgovce?

»Ne, pri mleku in mlečnih izdelkih kontrol v maloprodaji ni.«

Kaj so nadzorniki po izobrazbi? Kakšna znanja morajo imeti?

»Delamo z usposobljenimi kontrolorji, ki imajo izobrazbo ene izmed smeri na biotehniški fakulteti, kot so agronomija, zootehnika, živilska tehnologija in podobno. Zahtevamo nekaj let delovnih izkušenj v segmentu pridelave. Pri kontrolorjih, ki kontrolirajo predelovalne obrate, pa zahtevamo predhodne izkušnje s kontrolo sledenja surovin v živilskopredelovalnih obratih.«

Ali kontrole potekajo napovedano ali nenapovedano?

»Oboje. Po oceni tveganja, pri kateri upoštevamo velikost izvajalca, količino proizvodov z znakom »izbrana kakovost – Slovenija«, ki jih lahko da na trg, morebitne neskladnosti iz preteklosti in podobno, izvedemo 10 % nenapovedanih obiskov. Delamo pa tudi nenapovedane nadzore pri izvajalcih, pri katerih smo redno kontrolo že izvedli, tako da z dodatnim nadzorom le še preverjamo, ali sledijo zahtevam specifikacij.«

Kako pogosto so kontrolirani posamezni pridelovalci in predelovalci?

»Z naše strani je pridelovalec kontroliran, ko mi kontroliramo odkupovalca oziroma predelovalca. Odkupovalec dvakrat mesečno preverja analizne izvide, mi pa to pri odkupovalcu preverjamo enkrat letno.« 

Kaj se zgodi, če pridelovalec oziroma predelovalec ne zadošča minimalnim standardom sheme »izbrana kakovost«, ki jih zahteva kontrola?

»Če ugotovimo neskladnosti, je ukrep odvisen od velikosti neskladnosti. Pri majhnih neskladnostih, torej takšnih, ki še niso vplivale na proizvod ali proces, zahtevamo samo določena pojasnila. Pri velikih neskladnostih, ko na primer izvajalec ne izpolnjuje zahtev in je to že vplivalo na proces ali proizvod, proizvajalcu ne izdamo certifikata. Če gre za člana skupine, ki jo kontroliramo, pa skupina običajno takšnega člana izključi iz skupine oziroma drugače ukrepa. Obstajajo pa tudi hude kršitve, pri katerih gre za veliko neskladnost, ki je bila narejena namerno, v smislu prekrivanja, poneverbe in podobno. V takšnih primerih prekinemo pogodbo. Če se takšen izvajalec nekoč spet odloči za kontrolo, je prvi pogoj za vnovično kontrolo odprava vseh neskladnosti, kar najprej preverimo.« 

Pri katerih zahtevah kontrole najpogosteje opazite odstopanja?

»Pri predelavi je to označevanje, medtem ko pri reji oziroma odkupu mleka običajno ni težav.«

Kako se pridelovalci in predelovalci odzivajo na vaše kontrole?

»Lepo. Nimamo težav. Pri rejcih je včasih opaziti strah, vendar nikakor ni namen naših kontrol vzbujati strah. Tudi sam poudarjam, da morajo naši kontrolorji vzpostavljati dober odnos, da ne nastopijo blokade. Vsi se zavedajo, da morajo spoštovati te zahteve. Vsak se je sam odločil za to in vsi se zavedajo, da morajo biti preverjeni, če želijo svoje proizvode označevati kot višjo kakovost.«

Ali so tako kontrolirani mleko in mlečni izdelki boljši od nekontroliranih?

»Z gotovostjo lahko trdim, da so proizvodi z znakom »izbrana kakovost – Slovenija« boljši, potrjeno boljši.«