Ekološki kmet Macerl: Zame je ekološko kmetovanje logična izbira

Pogovarjali smo se z Urošem Macerlom, ekološkim kmetom, ki je izpostavil nekatere pomembne vidike ekološkega kmetovanja. Poudaril je, da je tak način pridelave podvržen strogim pravilom, zaradi česar je lahko tudi zaupanje potrošnikov v ekološko pridelavo večje, saj vedo, da ob nakupu dobijo najvišjo kakovost.

Kje se nahaja vaša kmetija in katere ekološke izdelke ponujate?

Naša kmetija se nahaja v Zasavju, in sicer med Zagorjem in Trbovljami. Smo na nadmorski višini 450 m, obdelujemo pa 27 ha travnikov in pašnikov. S starejšim sinom Urhom, ki je mlad prevzemnik, na 13 ha veliki ekološki kmetiji na Trojanah delno združujeva proizvodnjo in skupaj rediva preko 300 plemenskih ovc pasme JSR. Prodajamo plemenske živali in meso. Dobro leto imamo tudi odobren obrat – klavnico, kjer izvajamo zakol za lastne potrebe in tudi služnostni zakol. Naših živali tako več ne nakladamo in ne prevažamo, posebno skrb pa posvečamo ravnanju z živalmi in pravilnim postopkom hlajenja in zorenja mesa. Ponujamo cele trupe, grobi razsek, mikro konfekcijo in vakuumsko pakirane kose mesa. Zadnje čase se povečuje povpraševanje po zorjeni jagnjetini. Prodajamo tudi strojene ovčje kože, copate iz ovčjih kož, volno za izolacijo ali za visoke grede ter jabolčni sok.

Kakšnim kontrolam ste kot eko kmetovalec podvrženi, so pravila EKO kmetovanja stroga?

Ekološki kmetje imamo običajne kontrole, tako kot vsi ostali kmetje, ob tem pa še dodatno kontrolo s strani akreditirane institucije za kontrolo ekološkega kmetovanja. Ekološka pridelava poteka v skladu z natančno določenimi predpisi in pod rednim nadzorom pooblaščenih organov. Ob tem je treba voditi tudi vse potrebne evidence. Za nas kmete, ki kmetujemo na območjih z omejenimi dejavniki, je ekološko kmetovanje nekako povsem logična izbira. Večino svojih površin izkoristimo za pašo. Ista logika pa velja za uporabo pesticidov. Zagotoviti je treba še, da reja poteka v sistemih živalim prijazne reje ter da se za ekološko kmetovanje izbere takšne pasme živali, ki so odporne proti boleznim in prilagojene lokalnemu okolju.

Veliko ljudi meni, da je hrana, ki jo kupiš od kmeta, avtomatsko EKO, pa ni tako. Kako se razlikuje »domače« od EKO? So vaši izdelki označeni z eko znakom s pripisom »Kmetijstvo Slovenija« oziroma ali predložite certifikat v vpogled potrošnikom, če to želijo?

Hrana, ki jo kupiš od kmeta, seveda ni avtomatsko EKO. S kmetij, ki zasledujejo izključno čim večji pridelek na ha, hrana nikakor ne more biti iste kakovosti kot s kmetij, ki ekološko kmetujejo in zasledujejo cilj čim bolj zdrave hrane in živalim prijazne reje. Opažam, da si ljudje kmetijo radi ogledajo sami, da prihajajo po izdelke neposredno na kmetijo, kjer vprašajo, kar jih zanima, in izrazijo svoje želje. Takšen neposreden stik s kupci je koristen tako za kupca kot za kmeta.

Kaj za potrošnika pomeni EKO hrana, če se osredotočimo na strukturo, okus in ne nazadnje celokupno zdravje? In kako z nakupom eko živil potrošnik vpliva na ohranjanje okolja, rodovitne zemlje?

Mislim, da za potrošnika EKO hrana primarno pomeni zdravo hrano. Sta pa tudi okus in struktura tista, ki se razlikujeta, kar je pri določenih ljudeh plus, pri določenih pa ne. Z nakupom EKO živil potrošnik neposredno pozitivno najbolj vpliva na svoje zdravje, posredno pa vsekakor tudi na ohranjanje okolja in rodovitne zemlje ter na dobro počutje živali oz. na njihove ustrezne življenjske pogoje.

Katere distribucijske poti uporabljate za prodajo svojih izdelkov (samo na kmetiji, dostavljate na dom, oskrbujete večje trgovine …)? Ali poznate zemljevid ekoloških ponudnikov na spletni strani nasasuperhrana.si? Ali ste se že predstavili na zemljevidu, se vam zdi tak kanal promocije uporaben?

Svoje pridelke prodajamo neposredno na kmetiji, po želji jih tudi dostavimo na dom. Dostavljamo tudi mesarju, specializirani trgovini in nekaj hotelom. Zemljevid ekoloških ponudnikov na spletni strani nasasuperhrana.si poznam. Tak kanal promocije se mi vsekakor zdi uporaben, vendar se na njem še nismo predstavili, saj nam zaenkrat mesa vseskozi primanjkuje. Bomo pa v prihodnje izkoristili tudi ta kanal, saj načrtujemo nadaljnji razvoj kmetije.

Se vam zdi, da eko trend v Sloveniji narašča? Če da, na kateri strani hitreje – na strani ponudbe ali na strani potrošnikov? Kaj bi sporočili slovenskim potrošnikom?

Zdi se mi, da EKO trend v Sloveniji spodbudno narašča, tako na strani ponudbe kot na strani potrošnikov. Imamo pa tu v Sloveniji še ogromno rezerv, ki bi jih morali v naslednjih letih čim bolj izkoristiti – zavoljo potrošnikov, pridelovalcev in okolja. EKO hrana je res dražja, vendar bi s spoštljivejšim odnosom do hrane finančno to vsekakor lahko nadoknadili. To bi bilo koristno za vse.