Kaj jesti jeseni?

Sezonska hrana ima hranilno vrednost, prilagojeno letnemu času, prav tako pa je najbolj naravno pridelana.

Tudi z zdravstvenega vidika je priporočljivo uživanje sezonske zelenjave in sadja iz lokalnega okolja, saj so običajno bolj optimalno dozoreli in imajo višjo biološko (hranilno) vrednost.

Kaj pomeni višja biološka (hranilna) vrednost?

To pomeni večje količine sekundarnih metabolitov v primerjavi z zelenjavo in sadjem, ki sta bila skladiščena in transportirana daljši čas, poleg tega pa se pri sadju zmanjšata tako hranilna kot senzorična vrednost. Z daljšanjem verige od pridelovalca do potrošnika se zmanjša vsebnost vitamina C v zelenjavi, prav tako se zmanjšajo vrednosti vitaminov A, B in E. Če povečujemo delež lokalno pridelanih živil v prehrani, lahko ugodno vplivamo tudi na zagotavljanje virov teh živil in zmanjšamo možnost pojava pomanjkanja nujno potrebnih vitaminov in mineralov.

Kaj torej jesti jeseni?

V jesenskih mesecih je kljub nižanjem temperatur še vedno na voljo kar precej sezonske zelenjave, kot so zelje, paprika, solata, endivja, radič, motovilec, korenček, cvetača, por, bučke, čebula, zelena, brokoli, rukola in mesečna redkvica.

Nikakor pa ne smemo pozabiti tudi na jesensko sadje – grozdje, hruške, oreh, lešnik, kostanj, kaki in jabolka.

Poglejte sezonske koledarje 

V posameznih mesecih je na voljo obilje določene zelenjave in sadja. Če želimo jesti sezonsko, se je dobro ravnati po tem. V koledarjih je s temno zeleno označeno obdobje z močno ponudbo, s svetlo zeleno pa obdobje, ko je še vedno na voljo.

Še vedno je čas za izdelavo ozimnice

Za pripravo ozimnice lahko poskrbite na različne načine, kot so sušenje, vlaganje in shranjevanje svežih pridelkov v hladnih prostorih. Med pogostejšimi metodami so vlaganje v kis, sol ali olje  ter sušenje zelenjave in sadja. Na ta način lahko skozi zimo uživate lokalno pridelano hrano brez dodanih konzervansov​.