Kako do lastne zelenjave pozimi?

V zimskih mesecih nas že zanima, kaj lahko postorimo, da bo domači vrt pripravljen na novo sezono in bo dobro uspeval. Še posebej nas je zanima, kaj že lahko zasejemo. Da za neučakanost pri urejanju lastnega vrta ni prostora, je potrdila tudi gospa Miša Pušenjak, priznana specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline.

»Prvi mesec v letu domači vrt ne zahteva opravil. To je edini mesec, ko narava zares počiva. Najlepše, kar lahko storimo v tem mesecu je opazovanje zimskih prizorov, ki jih ponuja domač vrt. Čim manj hodimo po zelenici in ne pustimo se poklicnim sadjarjem in vinogradnikom zvabiti k obrezovanju sadnega drevja. Domači vrt potrebuje počitek. Pridelek zdaj le pobiramo in pri tem čim manj hodimo po gredicah. A ker je Slovenija vremensko zelo raznolika dežela, je morda nekoliko drugače na obali in seveda v rastlinjakih, kjer je morda že dovolj toplo. Podobno velja za tisti domači vrt, ki ga v tem času hranimo na okenskih policah.« pravi Pušenjakova.

Kaj pa domači vrt lahko nudi pozimi?

»Če smo za to poskrbeli jeseni, lahko na vrtu še vedno režemo motovilec in rukolo. Razen seveda, če rastline pokriva snežna odeja. Iz zemlje prav gotovo gledata brstični in listnati ohrovt. Tudi radič je še na voljo. Prezimnega še vedno lahko izkopavamo, ko je vreme primerno in ga silimo v toplih prostorih. Na vrtu prezimuje tudi zimski por. Čebulnice imajo nekatere antibiotične učinke, ki pa nam najbolj prav pozimi pomagajo v borbi s prehladom in gripo. Zato potrebujemo por zdaj, ne pa pomladi. Naj se vam ne smili, redno ga pobirajte in uporabljajte.«

Kako pa je z domačim vrtom na okenskih policah?

»Nekaj svežih vitaminov lahko pozimi pridelamo tudi na okenskih policah. Tja sejemo rukolo in krešo. V zadnjih letih se na policah trgovin pojavlja tudi seme zimskega tolščaka (portulaka). Pomemben vir v prehrani mnogih ljubiteljev zdravega življenja pa je postala mikrozelenjava. To je zelenjava, ki jo posejemo v lončke in pojemo takoj, ko naredi nekaj listov.

Vzgajamo lahko prav vse rastline, a bolje je izbrati tiste, ki hitro kalijo in rastejo. Odvisno pa je tudi od vašega okusa. A tudi tu se lahko odločimo za liste nevtralne okuse in lističe zgolj dodajamo drugim jedem in jim ne spreminjamo okusa. Najbolj znana z dokaj nevtralnim okusom je verjetno špinača, potem je tu rdeča pesa, lahko pa pridelamo tudi mikro zelenje lucerne in sončnic. Aromatične so križnice, kot so brokoli, rukola, cvetača, zelje (zanimivo je rdeče zelje zaradi dodatnih koristnih snovi v rdeči barvi) in seveda vrtna kreša, ki smo jo že od nekdaj raje sejali kakor pa vzgajali kalčke. Mnogi izpostavljajo redkev, redkvico in azijsko redkev (mizuna …). Izredno aromatično je mikrozelenje čebulnic: pora, drobnjaka, stoletne ali navadne čebule.

Kot mikrozelenje lahko sejemo tudi žita, med katerimi posebej priporočajo piro in pšenico. Ne smem pozabiti prav posebnega okusa zelenja ajde. Tudi ajdo lahko posejemo in pojemo kot mikrozelenje. V tujini pa pogosto sejejo tudi nekatere cvetlice, kot so sončnice z nevtralnim okusom, ali kapucinčki, ki pa imajo pikanten kislo-oster okus.

Bogat vir vitaminov in mineralov pozimi so lahko tudi kalčki. Danes je na voljo seme številnih rastlin, ki jih lahko nakalimo doma. Na voljo so tudi že raznovrstni kalilniki. Če pa se lotimo dela skupaj z otroki, bodo mnogi zimski popoldnevi nekoliko zanimivejši. Skupaj boste koristno preživljali čas, otroci pa bodo svežo, tudi zeleno zelenjavo vzljubili, če bodo sami del njene pridelave.

Zelo pomembno pa je, da izberete nerazkuženo seme. O tem se vedno prepričajte na hrbtni strani semenske vrečice, na mestu, kjer je žig.«

Vzgoja mikrozelenjave:

Za pridelavo ne potrebujete vrta ali rastlinjaka. Potrebujete le seme in malo zemlje. Nekateri priporočajo celo samo pesek ali nekaj slojev papirja in pridne prste. Tudi mali otroški prsti bodo brez težav posejali in zato kasneje tudi raje pojedli, kar bo zraslo.

Postopek je preprost:

• lončke napolnimo z zemljo,
• seme precej gosto posejemo,
• rahlo prekrijemo z zemljo,
• zalijemo
• in počakamo, da zrastejo prvi pravi listi.
• Te nato porežemo in uporabimo.

Nova sezona za domači vrt

Pušenjakova pravi, da je predvsem januarja in kasneje tudi februarja čas za načrtovanje nove sezone. »Preglejte stare zapiske, preverite, kaj je bilo v preteklem letu dobrega in kje so nastajale manjše napake. Potem poskušajte prebrati kakšno literaturo, knjige ali revije, saj v njih najdete veliko zanimivega. Tudi predavanj je vedno več. Mnogi so prepričani, da že vse znajo, pa ni tako. Vedno se lahko kaj novega naučite, najdete odgovor na kakšno vprašanje, ali rešitev za težavo, ki je sami niste znali razrešiti.«

Kako prepoznamo dobro seme?

»Če je seme posebej dragoceno, ali če niste prepričani, kako in če sploh kali, lahko naredite preprost kalilni test. Tudi ta je zelo zanimiv tudi za otroke.

• Seme preprosto razporedite po dobro namočeni papirnati brisači in položite na plastičen krožnik.
• Vse skupaj ovijte v prozorno folijo za živila, da se seme ne izsuši in postavite na toplo.
• Že po nekaj dneh boste videli, ali je seme še živo in kaljivo.
• Če seme kali hitro in enakomerno, je v odlični kondiciji in ga brez skrbi lahko sejete tudi na vrtu.
• Če kali počasi, neenakomerno, pa je primerno samo za vzgojo sadik. Na prostem bo slabo kalilo.

V predalih se vedno najde tudi veliko starega semena. Menim, da je tisto, starejše od pet let, najbolj smiselno zavreči.«

Kaj pa v zaščitenem prostoru, v rastlinjaku ali tunelu?

»V rastlinjaku pa je lahko že pestro. Vendar se zavedajte, da rastlinjak sam seveda ne predstavlja zaščite pred mrazom. Zaščita je s pomočjo sonca ogret zrak, ki se ponoči ohlaja počasneje zaradi folije ali stekla. Z večjim volumnom zraka bo rastlinjak dlje toplejši od okolice, z manjšim pa se prej ohladi. Če podnevi ni sonca, bo v neogrevanem rastlinjaku ponoči hitro enako hladno kakor zunaj. Ker je vreme v Sloveniji lahko zelo pestro in različno, morate znati sami presoditi, kaj lahko sejete in sadite v neogrevanem rastlinjaku in česa ne. Vsekakor sadike v januarju vzgajamo samo v ogrevanem rastlinjaku.«

Kdaj začnemo z vzgojo sadik?

»V januarju že lahko sejemo prve vrtnine, kot sta jajčevec ali zelena. Prav tako lahko posejemo in vzgojimo sadike pora in celo čebule. Predvsem pa posejemo zelišča in začimbnice. Vsem tistim, ki se jim spomladi mudi s setvijo peteršilja na prostem svetujem, da posejete tudi listnate sorte peteršilja za sadike. Tako boste te sadike presadili dovolj zgodaj, z neposredno setvijo pa počakajte, da se zemlja dovolj ogreje. Pri setvi zelišč pa moramo biti previdni. Mnoge namreč kalijo na svetlem, kar pomeni, da jih po setvi samo rahlo pritisnemo ob zemljo in ne prekrivamo z njo. Prav tako pa lahko posejemo grah in bob za sadike, ki jih bomo v februarju že sadili na prosto.«

Če je vreme dovolj ugodno, lahko v rastlinjaku celo posejmo grah, bob, rukolo, azijske listnate rastline, špinačo, motovilec, zimski tolščak in letne sorte solat. Predlagam sorto bistra, brazilijanka in mehkolistne sorte solat. Tudi nova, obujena slovenska sorta svetokriška je zanimiva za zgodnjo spomladansko pridelavo v rastlinjakih. Zelo pomembno pa je, da rastlinjake vsak dan temeljito prezračite.

Januarja je še prezgodaj za setev paradižnika in paprike. Morda konec meseca že lahko posejete čilije in feferone, ker za rast in razvoj v dobro in kakovostno sadiko potrebujejo več časa. Če boste prehitri, bodo sadike prevelike, nekakovostne, to pa se bo poznalo tudi na zdravju plodovk celo poletje.«