Kako posaditi sadno drevo?

Pomlad je poleg jeseni pravi čas za sajenje, zato lahko svoj vrt ali sadovnjak obogatite s katero izmed avtohtonih sort sadnega drevja. Glede na smernice agronoma Adrijana Černelča smo pripravili nasvete, kako pravilno posaditi sadno drevo.

Začne se pri izbiri prave sadike

Prvi izredno pomemben korak je ta, da smo pozorni že, ko izbiramo pravo sadiko sadnega drevja. Pozorni moramo biti na zelo lep, bujen koreninski sistem, ki nam da vedeti, da bo sama sadika v spomladanskem času lepo odgnala.

Adrijan Černelč, agronom, zaposlen v Kozjanskem parku, poudarja: »Pri nakupu sadike moramo biti pozorni, da je cepljeno mesto lepo zraščeno. Pozorni moramo biti tudi, da je zgornji del sadike, torej les, dobro dozorel, da v zimskem času ne pomrzne in propade.«

Kaj nam pove oznaka sadike?

Vsaka sadika mora biti pravilno in jasno označena. Ob branju označbe bodite pozorni na informacije o tem, kdo je sadiko pridelal, za katero sorto gre, pa tudi na podatek o tem, na kakšni podlagi je sadika vzgojena. Korenine sadike lahko pred sajenjem 24 ur namakamo v vodi.

Kako pripraviti sejalno jamo?

Jamo za sadiko lahko izkopljemo že nekoliko pred samim sajenjem, da se zemlja nekoliko posede.  Za dobro rast sadike je ključna ustrezna priprava sadilne jame. Ob izkopu izkopljemo jamo velikosti meter krat meter. Ob iskanju primernega prostora smo pozorni na strukturo zemlje, ki ne sme biti zbita ali ilovnata. V tem primeru moramo dodati humus, po potrebi dodati tudi hranila ali organsko snov, da se imajo korenine možnost razvijati.

Cepljeno mesto ne sme biti zasuto z zemljo. Sadiko smemo posaditi do enake ravni, kot je bila posajena v drevesnici: pomagamo si lahko tako, da opazujemo zemljino in vidimo, do katere globine je bila sadika posajena.

Sadje lokalnega izvora je hranilno bogato

Ena izmed ključnih prednosti lokalno pridelanega sadja je ta, da ga je mogoče obirati, ko je optimalno zrelo, kar je izrednega pomena tako z vidika okusa kot biološke vrednosti. Zaradi krajše poti od pridelovalca do potrošnika pa ima lokalno sadje tudi višjo hranilno vrednost in vsebuje manj pesticidov.

Ob sadiki pustimo tudi kol za oporo

Če želimo, da drevo lepo ravno raste, moramo zraven postaviti kol, ob katerem bomo začeli saditi drevo. Pri postavitvi kola se lahko odločimo, da sadilno mrežo damo pod kol ali pa kol zapičimo v sredino te mreže, vendar moramo biti pri tem pazljivi, da mreže ne poškodujemo.

Pozorno pregledamo korenine

Tik pred sajenjem koreninski sistem pregledamo in če je katera korenina poškodovana, jo izrežemo. Pri koreninah, ki so nekoliko debelejše, lahko nekoliko začetni del odrežemo, da vidimo, če je korenina še vedno sveža, drugače jo obrežemo še bolj, dokler ne pridemo do svežega dela, ki bo v zemlji dobro odgnal. Pozorni smo, da so ob polaganju sadike v zaščitno mrežo pred voluharji korenine lepo razporejene.

Korenine zaščitimo z mrežo

Sadiko vstavimo v mešanico komposta in zemlje, ali pa sadimo v tako imenovani sadilni kompost. Poskrbeti moramo, da se zemljina lepo usede v sam koreninski sistem. Nato zapremo mrežo proti voluharjem. Ko je mreža zaprta, nanjo dodamo vsaj 10 centimetrov zemlje, da je koreninski sistem zaščiten. Okoli dodamo uležan hlevski gnoj, ki bo v nadaljnjih letih razpadal in na voljo s svojimi hranili za uspešno rast sadnega drevesa. Vanj zamešamo ostanek zemljine.

Podroben video prikaz sajenja z dodatnimi razlagami agronoma Adrijana Černelča si lahko ogledate v spodnjem posnetku.