Kako veste, da je meso kakovostno? Po znaku v obliki zeleno-rjavega smeška!

Kako pogosto se ob obloženi jedilni mizi vprašate, ali je posamezno živilo kakovostno? Ste kdaj pomislili, kako kot potrošnik sploh lahko preverite ustreznost živil, denimo mesa in mesnih izdelkov? Ponudba je pestra, a smo lahko pomirjeni, saj v Sloveniji obstaja nacionalna shema kakovosti, imenovana »izbrana kakovost«. Prav tako nad kakovostjo izdelkov bdijo pristojne institucije. Vse kar mora narediti potrošnik je, da izbira živila z znakom »izbrana kakovost – Slovenija«.

Zakonodaja predpisuje, da morajo biti vsa živila na trgu za potrošnika varna in preverjena. V primeru mesa in mesnih izdelkov morajo za to skrbeti vsi členi mesnopredelovalne verige, od rejca do predelovalca in trgovca. Živila z znakom »izbrana kakovost – Slovenija« so za pridobitev tega certifikata deležna dodatnih, strožjih kontrol, hkrati pa se morajo posamezni členi v verigi od reje do trgovca ustrezno certificirati in slediti predpisanim zahtevam v specifikaciji za posamezno vrsto mesa.

In kako lahko zaupamo, da ta shema v resnici deluje in da je omenjeni znak zares pravo merilo pri naši izbiri živil? Nadzor nad izpolnjevanjem vseh kriterijev »izbrane kakovosti« za meso in mesne izdelke vršijo za to pristojni organi. Eden izmed njih je Inštitut za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru, ki skrbi za certificiranje po shemi kakovosti »izbrana kakovost« že od leta 2016. Njihov predstavnik David Šket nam je pojasnil, katere mesne dobrote se lahko priključijo shemi: »Z znakom »izbrana kakovost – Slovenija« in navedbo države pridelave ter predelave je dovoljeno označevati sveže, ohlajeno in zmrznjeno goveje, prašičje in perutninsko meso ter mesne izdelke in mesne pripravke, ki izpolnjujejo predpisane zahteve. Ta znak potrošniku pove, da so vsi proizvodni postopki izvedeni v državi porekla surovine, torej da velja pravilo – rojeno, vzrejeno, zaklano in predelano v isti državi.«

Brez certifikata ni znaka

Da so živila z oznako »izbrana kakovost – Slovenija« preverjene kakovosti, zagotavljajo natančno določeni postopki in pogoji. Tem morajo slediti in jih izpolnjevati rejci in predelovalci. Prav tako jih morajo upoštevati trgovci, ki se kot končni člen v verigi z mesom vključijo v postopek certificiranja za trženje mesa za znakom »izbrana kakovost – Slovenija«. V nacionalno shemo izbrana kakovost se lahko prostovoljno vključijo rejci in predelovalci mesa, rejci in predelovalci na kmetijah, klavnice in mesno predelovalni obrati, ki v proizvodnih postopkih izpolnjujejo predpisane zahteve iz specifikacije in tako pridobijo certifikat za »izbrano kakovost«. Šele na podlagi pridobljenega certifikata imajo ti pravico do označevanja mesa, mesnih izdelkov in mesnih pripravkov s pripadajočim znakom »izbrana kakovost – Slovenija«.

David Šket razlaga postopek pridobitve certifikata: »Stranka z registrirano dejavnostjo posreduje zahtevek za pridobitev certifikata in izpolni prijavno dokumentacijo. Ko je ta popolna, se izvede terenska kontrola na lokaciji glede skladnosti pridelave oziroma proizvodnje kmetijskega pridelka oziroma živila z veljavno specifikacijo in letnim načrtom izvedbe kontrol. Če pri kontroli ugotovimo neskladnosti, se določi stopnja, rok in ukrep za njihovo odpravo. Ko so vse zahteve izpolnjene, se kontrolna dokumentacija preda certifikatorju za sprejem odločitve o izdaji certifikata. Ta se izda skladno z izpolnjevanjem vseh zahtev specifikacije.«

Poleg znaka »izbrana kakovost – Slovenija« se lahko meso, mesni izdelki in mesni pripravki, kot na primer marinirani piščančji medaljoni za peko, dodatno označijo z oznako »kmečki«. Ti morajo poleg osnovnih določil v specifikaciji izpolnjevati dodatne pogoje, kot je na primer določba, da so vse živali rojene na kmetiji.

Strogi kriteriji za vse člene v verigi

Strogost in temeljitost te sheme se kaže tudi v tem, da morajo za znak »izbrana kakovost – Slovenija« popolnoma vsi členi v mesnopredelovalni verigi imeti certifikat in izpolnjevati objektivne ter merljive kriterije. »Rejci morajo zagotoviti dobrobit živali in imeti predpisan način vzreje. Krmni obrok za govedo mora tako vsebovati več kot 50 odstotkov voluminozne krme; izjema so teleta do šestih mesecev starosti, kjer je ta odstotek lahko manjši. Krma ne sme vsebovati krmil, ki so na listi posamičnih nedovoljenih krmil. Pri individualnem zdravljenju živali z antibiotiki se predpisana karenčna doba podaljša za 20 odstotkov. Čas transporta živali ne sme presegati šestih ur. Razlika je opazna tudi pri pridelavi perutninskega mesa, kjer mora biti krma brez živalskih beljakovin, dodajati morajo selen, čas transporta živali pa ne sme presegati petih ur,« razloži David Šket.

Za zaupanje potrošnikov so pomembne tudi zahteve, ki veljajo za postopek zakola in predelave mesnin. David Šket ob tem pojasnjuje: »V shemo izbrana kakovost lahko vstopajo samo odobreni, registrirani in certificirani obrati za zakol živali in predelavo ter proizvodnjo mesa. Vsak certificiran obrat za meso izbrane kakovosti mora vzpostaviti lastni identifikacijski sistem. Klavnica v zakol lahko prevzame samo zdravstveno ustrezne živali, ki so bile vzrejene pod pogoji za izbrano kakovost in to dokaže z ustrezno dokumentacijo. V procesu razseka, porcioniranja in predelave mora biti meso izbrane kakovosti označeno s posebnimi šiframi in ločeno od ostalega mesa. Notranji organi živali pa se ne smejo označiti z znakom »Izbrana kakovost – Slovenija«.«

Kaj pa trgovci, pri katerih potrošniki kupujemo meso in mesne izdelke? Tudi ti se morajo držati posebnih zahtev, saj mesa, mesnih izdelkov in mesnih pripravkov izbrane kakovosti ni dovoljeno razsekati, porcionirati in pripraviti v istem času in na isti površini kot meso, izdelke in pripravke brez te oznake. Denimo, mletje kosa mesa izbrane kakovosti se lahko opravi le na zahtevo in v prisotnosti kupca. Na postrežnem mestu pa mora biti meso jasno označeno z znakom »izbrana kakovost – Slovenija« in ločeno od ostalega mesa.

Dvostopenjski nadzor za zaupanje potrošnikov

Zaupanje potrošnikov v živila z znakom »Izbrana kakovost – Slovenija« spodbujajo skrbni in strogi nadzori. Rejci, predelovalci in trgovska podjetja so namreč z vidika zagotavljanja skladnosti in varstva potrošnikov izpostavljeni rednim in izrednim nadzorom v dvostopenjskih postopkih. Prva stopnja je notranja kontrola (lasten nadzor), ki jo izvajajo usposobljeni presojevalci, imenovani s strani nosilca certifikata. Druga stopnja je neodvisna zunanja kontrola, ki jo v obratih pridelovalcev in predelovalcev izvajajo neodvisne zunanje kontrolne organizacije (certifikacijski organi), imenovani s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije.

Sledljivost od vil do vilic

Med potrošniki se povpraševanje po lokalnih izdelkih v zadnjih letih krepi. Kot dodaja naš sogovorec, je čedalje večje povpraševanje po lokalnih živilih. Ob tem poudarja: »Želja je, da se v prihodnje v shemo vključijo preostale panoge, še posebej zelenjava.«

Glavne prednosti mesa izbrane kakovosti strokovnjak vidi v zagotavljanju sledljivosti od njive do krožnika oziroma od vil do vilic, saj so vsi postopki od reje do razseka in predelave opravljeni v državi porekla surovine. Vzpostavljen je enoten sistem označevanja izdelkov višje kakovosti, hkrati pa se dolgoročno lahko poveča proizvodnja v nekaterih sektorjih, kjer se uporabljajo slovenske osnovne surovine.

David Šket je tudi sam velik ljubitelj mesa in z veseljem poseže po govejem steaku lokalne pridelave. Kot sam pravi: »Zeleno-rjavi smeško je prava izbira. Z vsakim svojim nakupom izdelka »izbrane kakovosti« prispevate k razvoju slovenskega kmetijstva in podeželja ter pomagate ohranjati delovna mesta v kmetijstvu, kakor tudi v živilsko-predelovalni industriji. Le tako bomo dosegli višji nivo samooskrbe in zmanjšali uvoz hrane iz tujine.«