Kakovost na prvem mestu: pomembnost nadzora v ekološkem kmetovanju

V prvem delu intervjuja z Nives Adamič Kričaj, univ. dipl. ing. kmetijstva in koordinatorko certifikacijske enote za ekološko kmetijstvo – pridelavo/predelavo na IKC Inštitutu za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru, razkrivamo vlogo izvajalcev v ekološkem nadzoru, postopek kontrol in nadzora na ekoloških kmetijah ter kriterije za podelitev ekološkega certifikata. Vse to in še več boste izvedeli v našem intervjuju z gospo Kričaj. 

Vrste kontrol

Nives Kričaj, bi nam lahko pred začetkom podrobneje pojasnili različne vrste kontrol v okviru ekološkega nadzora?

Izvajalci, ki so vključeni v ekološki nadzor, imajo vsaj enkrat na leto redno kontrolo. Pri najmanj 10 % izvajalcev, vključenih v nadzor, poleg rednega nadzora opravimo še dodatni nadzor. Nadzori so lahko napovedani ali nenapovedani, vse je odvisno od stopnje tveganja izvajalca. Poleg tega opravljamo nadzore na prodajnih mestih, pri podpogodbenikih … Pri izvajalcih, vključenih v ekološki nadzor, potekajo tudi nadzori različnih institucij, kot sta npr. UVRVVH, Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja, notranje presoje različnih standardov itd. Ekološki izvajalci oziroma kmetije so najbolj kontrolirani in imajo lahko na leto več vrst nadzorov.

Če se dotaknemo vašega dela, nam lahko zaupate, kako se je vaše delo spreminjalo skozi leta? Ali lahko trdite, da je zdaj nadzor bolj temeljit?

Aktivne nadzore ekološkega kmetovanja smo začeli pred dobrimi 23 leti in takrat je bil na večini kmetij ekološki nadzor sploh edini nadzor. Kot že povedano imajo ekološki izvajalci lahko več vrst nadzorov na leto, ne samo nadzore kontrolnih organizacij, temveč tudi iz drugih institucij. Osnovno načelo ekološkega nadzora se kljub spremembam ekološke zakonodaje ni veliko spremenilo. Skladnost z ekološko zakonodajo se še vedno preverja najmanj enkrat letno pri izvajalcu z ogledom na terenu, preverjanjem evidenc in dokazil ter določitvijo neskladij in morebitnih rokov za njihovo odpravo. Po opravljenem nadzoru sledita pregled dokumentacije in certificiranje ter določitev vsebine certifikata s strani osebe, ki ni opravila nadzora. Bistvene spremembe, ki jih je treba omeniti v povezavi z ekološkimi nadzori, so zagotovo določitev ocene tveganja za izvajalca ter pregled preventivnih in previdnostnih ukrepov, ki jih ob vključitvi v nadzor predloži izvajalec, ob nadzoru pa jih kontrolorji preverjamo. Od ocene tveganja posameznega izvajalca pa sta odvisna intenzivnost in vrsta nadzorov, vzorčenj ipd. Nadzori se zaradi obsežnejše ekološke zakonodaje ter povezanih predpisov in posledično več kontrolnih točk temeljitejši, kot so bili na začetku.

Vloga in odgovornost nadzornikov ekološke hrane

Ste nadzorniki pridelave ekološke hrane oziroma nadzorujete ekološko kmetovanje. Kako opisujete svojo vlogo in odgovornosti? Na kaj ste pozorni pri svojem delu med opravljanjem kontrol? Nam lahko zaupate, kakšen je postopek kontrol in nadzora ekoloških kmetij? Kakšen je vaš odnos z ekološkimi kmetovalci v tem procesu?

Osnovna naloga kontrolorja ekološkega kmetijstva je, da svoje delo opravlja odgovorno, nepristransko, objektivno in dosledno.

Delo kontrolorja vključuje:

• popoln fizični pregled površin, hlevov, predelave, skladiščnih prostorov, uporabljenih sredstev,
• pregled strojev in priključkov;
• pregled zapisov, dokazil in druge pomembne dokumentacije izvajalca;
• preverjanje uporabljenih sredstev (izračuni);
• preverjanje skladnosti oglaševanja, označevanja (trženje); 
• preverjanje sprejetih previdnostnih in praktičnih ukrepov;
• zapis neskladij, določitev ukrepov in rokov za odpravo neskladij; 
• odvzem vzorcev za laboratorijsko analizo itd.

Da je lahko nadzor učinkovit, je potrebna dobra predhodna priprava, ki vključuje pregled zapisa prejšnjih nadzorov, pregled uradnih evidenc, registrov izvajalca itd. Kontrolor mora zaradi prepoznavanja kritičnih točk poznati tehnologije pridelave posameznih kultur, reje živali in postopke predelave. Potreben je torej širok spekter znanja, zato se mora kontrolor nenehno izobraževati in spremljati dogajanje na različnih področjih dela. Nadzor zahteva visoko stopnjo koncentracije, kajti kontrolor med nadzorom opazuje, preverja, postavlja smiselna vprašanja, posluša, navzkrižno preverja, uporablja čutila (včasih tudi kaj povoha …). Odnos kontrolorja do kmetovalca mora biti vsekakor spoštljiv, da se lahko razvije pravilna komunikacija. Velikokrat kontrolorji vstopamo v oseben prostor kmetovalca, v njegovo družinsko situacijo, kar zahteva dodatno prilagajanje za izvedbo profesionalnega nadzora.

Ekološka hrana je izpostavljena kontrolam

Kaj si o nadzoru v ekološkem kmetovanju mislijo potrošniki, pa smo na ljubljanski tržnici povprašali mimoidočo nakupovalko Ino Kotnik.

Kriteriji za ekološki certifikat

Kakšne kriterije mora dosegati kmetija, da se ji lahko podeli ekološki certifikat? Koliko časa potrebuje kmetija, da pridobi certifikat ekološke kmetije, in kako se na kmetiji ali pri predelavi dodatno kontrolirajo izdelki, da gotovo ne vsebujejo kakšnih aditivov, barvil, pesticidov ipd.?

Da lahko kmetija prejme ekološki certifikat, mora izpolnjevati osnovne zahteve ekološke zakonodaje. V uredbi o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov in živil (Uradni list RS, št. 105/22) so jasno definirana neskladja in ukrepi v primeru neskladij, opisano pa je tudi, v katerih primerih se izvajalcu ali skupini izvajalcev zavrne izdaja certifikata oziroma razveljavi certifikat za posamezen kmetijski pridelek in živilo. Če ponazorim na nekaterih primerih, je večje neskladje tisto, ko se zavrne izdaja certifikata za posamezen pridelek oziroma živilo, npr. če se uporablja seme ali semenski material, ki je obdelan z nedovoljenimi sredstvi, če se izvaja hidroponska pridelava, če se uporabljajo oziroma so prisotni neskladni proizvodi in snovi; če izvajalec ne izvaja kolobarja oziroma ima na isti površini enako kulturo več kakor dve leti; če je v suhi snovi presežen dovoljeni delež konvencionalne krme v obroku oziroma glede na celotno letno količino krme; če na kmetijskem gospodarstvu poteka vezana reja živali, ki ni v skladu z Uredbo 2018/848/EU; če natovarjanje in raztovarjanje živali potekata z uporabo kakršnega koli električnega spodbujevalnika za priganjanje živali; če zdravljenje živali ne poteka skladno, če izvajalec ali skupina izvajalcev hkrati neekološko in ekološko prideluje enake sorte kmetijskih rastlin oziroma vrste živali; če postopki priprave ekološke hrane ne potekajo časovno ali prostorsko ločeno od postopkov priprave neekološke hrane. Neskladje, ko se izvajalcu, obratu ali skupini zavrne izdaja certifikata oziroma se mu razveljavi certifikat za vse kmetijske pridelke in živila, se imenuje kritično neskladje in se dodeli v naslednjih primerih: če se organizaciji za kontrolo in certificiranje ne omogoči dostop do objektov, če se odkloni nadzor organizacije za kontrolo in certificiranje; če izvajalci ne vodijo nobene predpisane evidence, če se označujejo oziroma oglašujejo kmetijski pridelki in živila z izrazi eko ali bio, pa ti niso proizvedeni v skladu z ekološko zakonodajo; če je bila ugotovljena namerna kršitev, ki se nanaša na uporabo ali prisotnost nedovoljenih proizvodov in snovi ter če se uporablja ionizirajoče sevanje. Skratka, pravila, v katerih primerih lahko izvajalcu izdamo certifikat, so jasna.

Definirano je tudi preusmeritveno obdobje. Praviloma se obdobje preusmeritve začne z datumom prve prijave v kontrolo. V prvem letu preusmeritve so pridelki še konvencionalni, zato še ni dovoljen sklic na preusmeritev v ekološko kmetijstvo. Rastlinski pridelki morajo biti najmanj 12 mesecev pred spravilom v ekološki pridelavi, da jih lahko označimo s statusom iz preusmeritve. Ekološki status kmetija oziroma pridelki običajno pridobijo, ko je kmetija v nadzoru več kot 24 mesecev oziroma je minilo več kot 24 mesecev od zadnje uporabe nedovoljenih sredstev. Trajne kulture (vinogradi, sadovnjaki …) so ekološki, če so bili 3 leta pred spravilom obdelovani ekološko. Obstaja pa izjema glede preusmeritve, in sicer v primeru površin, kjer je že prej dokazljivo potekala pridelava v skladu s pravili ekološkega kmetijstva, lahko pristojni organ (MKGP) retroaktivno skrajša obdobje preusmeritve. V primeru industrijske onesnaženosti (npr. Mežiška dolina) površin pa lahko MKGP preusmeritev tudi podaljša. Prisotnost nedovoljenih snovi najlažje nadziramo na podlagi vzorčenja. Na podlagi ocene tveganja je treba obvezno pri vsaj 5 % izvajalcev na leto odvzeti vzorec na prisotnost nedovoljenih snovi. Za odvzem vzorca pa se kontrolor odloči vedno in v vsakem primeru, ko obstaja sum na prisotnost oziroma uporabo nedovoljenih snovi. Ekološke proizvode oziroma živila v prometu in na KMG poleg kontrolnih služb nadzira tudi UVHVVR. Večji ekološki izvajalci imajo v primeru dokupov tudi sami že vzpostavljene lastne programe vzorčenj, ki preprečujejo dajanje živil v promet v primeru morebitnih kontaminacij.