Mladi kot ambasadorji ekološke prehrane

Intervju s Špelo Kocjančič, perspektivno mlado podjetnico, ki se s proizvodnjo izdelkov iz kosti ekološkega goveda zavzema za boljši izkoristek surovin v mesni industriji in s svojimi izdelki aktivno vstopa v svet krožnega gospodarstva.

Mlada ambiciozna podjetnica Špela Kocjančič je lastnica blagovne znamke ekoloških proizvodov, ki se specializira za proizvodnjo prave kostne juhe iz ekoloških govejih kosti v Sloveniji. Z nami v naslednjem intervjuju deli svoj edinstven pogled na mlade ter njihov odnos do ekološkega kmetijstva in lokalno pridelane ekološke prehrane. Preberite si, kako mlajša generacija gleda na uživanje lokalne ekološke hrane, skrb za okolje in lastno zdravje.

Pomen ekološke prehrane

Ali menite, da so mladi vse bolj ozaveščeni o pomenu ekološke hrane in trajnostne prehrane? Zakaj ja in zakaj ne? Katere so po vašem mnenju ključne prednosti ekološke hrane, če razmišljamo o njenem vplivu na okolje, gospodarstvo in na potrošnike, ki jo uživajo?

Za krog ljudi, ki me obdaja, bi rekla, da je bolj ozaveščen. Predvsem zato, ker opažam, da je vedno več mladih, ki tako kot jaz delajo na ozaveščanju o pomenu ekološkega kmetovanja in trajnostnega razvoja. Ključni prednosti, ki ju izpostavljam, sta kakovost hrane in kakovost življenja živali, ki jih vzrejamo za prehrano. Z zagotavljanjem visokih standardov kakovosti živil in skrbjo za dobrobit živali se zavezujemo k trajnostnemu pristopu v kmetijskem sektorju.

Kako gledate na prihodnost ekološkega kmetovanja in prehrane ter kako so lahko mladi del te prihodnosti? Kje vidite priložnost za mlajše generacije in kako menite, da lahko vplivajo na širšo publiko ter širijo idejo o uživanju raznolike lokalno ekološko pridelane hrane?

Menim, da je ekološko in trajnostno kmetovanje v resnici edina vzdržna pot, po kateri bomo neizogibno morali stopiti skupaj, če želimo ostati zdravi in še nekaj časa preživeti na tem planetu. Priložnosti za mlade na tem področju vidim predvsem v obliki različnih razpisov, ki skrbijo za opolnomočenje mladih, željnih delati na tem področju. Mladi lahko s svojim svežim pogledom in novimi idejami bistveno prispevajo k razvoju in napredku na področju ekološkega kmetijstva in ekološke prehrane. Priložnosti vidim ne samo v delu v direktni proizvodnji, ampak tudi pri storitvah, kot so različne delavnice priprave in izbire ustrezne hrane ter prehrane. Vse z namenom, da se čim več mladih izobrazi.

Mladi in ekološko kmetijstvo

Kako se lahko mladi bolj vključijo v lokalno ekološko kmetijstvo in podprejo lokalne ekološke pridelovalce?

Mladi se lahko vključijo v lokalno ekološko kmetijstvo in podprejo lokalne ekološke pridelovalce s svojim nakupom, s čimer postanejo tudi zgled drugim. Na primer, marsikateri mlad posameznik bi lahko družabna omrežja uporabil ne le za delitev prav vsake dogodivščine in neumnosti, ampak bi lahko ogromno doprinesel z delitvijo vsebine svoje nakupovalne košarice. Tako bi pokazal drugim: »Glej, kupujem lokalne ekološke sestavine in živila – lahko tudi ti.«

Kateri so vaši najljubši ekološki recepti ali jedi, ki jih pripravljate sami? Ali kljub natrpanim urnikom in hitremu tempu življenja mladih menite, da obstaja možnost za vključitev raznolike ekološko pridelane hrane na jedilnik?

Vsekakor je možnost vključitve ekološke prehrane na jedilnik vsakogar. Pomembno je le pravilno predstaviti prednosti tovrstnega načina prehranjevanja. Moje najljubše ekološke jedi pa so ekološki surovi mlečni izdelki (skuta, maslo, siri in mleko), kostna juha, ekološko seneno meso, počasi pečeno v pečici, telečja jetra na čebuli in različne enolončnice iz lokalne sezonske zelenjave.

Ekološko kmetovanje v prihodnosti

Na ljubljanski tržnici smo imeli priložnost spregovoriti s predstavnico mlajše generacije Izo Tovornik, ki nam je zaupala, kako ona gleda na prihodnost ekološkega kmetovanja in prehrane.

Pomen ekološke hrane

Ali menite, da je obstoječa predstava, da je ekološko kmetijstvo le »nišno kmetijstvo«, zmotna in zakaj? Kako razlikujete med uvoženo in lokalno ekološko hrano? Ali menite, da je lokalna ekološka hrana boljša od uvožene ekološke hrane, in zakaj?

Menim, da ekološko kmetijstvo NI »nišno kmetijstvo«, le ponavadi mu je težko zares zaupati, ker hitro spoznaš, kako težko ga je nadzorovati, in se dejansko prepričati, da cena res upravičuje kakovost vzreje. Med uvoženo in lokalno ekološko hrano razlikujem izključno po lokaciji nakupa. Ekološko hrano kupujem direktno od kmetov in kmetij, ki jim lahko zaupam, in bolj redko v trgovini. Vsekakor se zame uvožena ekološka hrana ne more več klasificirati kot ekološka. Ekološko zame pomeni tudi lokalno.

Kaj bi sporočili svojim vrstnikom glede uživanja lokalne ekološke hrane in skrbi za okolje ter lastno zdravje? Je cena res odločilni dejavnik, da mladi večkrat ne posežejo po ekološki hrani, ali je kaj drugega, npr. neinformiranost, nezavedanje vpliva zdrave hrane na telo ipd.?

Vsekakor je cena velik dejavnik, vendar ko pravilno izobražujemo ljudi o hranljivosti lokalne ekološke prehrane in to hranljivost posamezniki nato sami izkusijo na lastni koži, hitro ugotovimo, da je vredno. Vrstnikom bi sporočila, naj se pri prehranjevanju osredotočajo na to, da z ustreznimi prehranskimi izbirami vnašajo več hranil in se izognejo prenajedanju. Čim manj predelana, sezonska in lokalna hrana je prava izbira.