Naš super med

Med razvrščamo glede na geografski ali botanični izvor. Na domačih tleh pa prepletenost različnih podnebij in geografska razgibanost ustvarjata edinstvene pogoje za pridelavo medu, zato lahko pri nas najdemo veliko število različnih vrst medu.

Med izdelujejo čebele, v naših krajih je to kranjska čebela, ki jo zaradi izrazite sive barve na obročkih, čebelarji ljubkovalno imenujejo tudi kranjska sivka. Slovenska čebela je siva in ne rumena.

Čebelja paša je raznovrstna. Panje najdemo na najrazličnejših krajih po celem svetu. Na domačih tleh pa prepletenost različnih podnebij in geografska razgibanost ustvarjata edinstvene pogoje za pridelavo medu. Zato pri nas lahko najdemo veliko število različnih vrst medu.

Kje dobiti kakovosten med?

Pobrskajte po našem Zemljevidu ponudnikov lokalne hrane, kjer lahko izberete tudi vrsto medu, ki ga želite.

Veste, kako nastane med?

Za postopek zorenja te naravne sladke snovi poskrbijo čebele. Nektar (ali mano) v panj prinesejo delavke in ga predajo mladim čebelam, ki z različnimi postopki sušijo medičino. Ko se ta zgosti, jo odložijo v celico, kjer med naprej dozoreva. Za ostale postopke poskrbi čebelar. Pri odvzemanju se skrbni čebelarji vselej zavedajo, da so s točenjem medu čebelam odvzeli hrano, ki je potrebna za preživetje družine. Zato poskrbijo za krmljenje čebel, če paša poneha. Ena čebelja družina namreč za svoje potrebe porabi od 80 do 100 kilogramov medu.

Vrste medu

Med razvrščamo glede na geografski ali botanični izvor. Slovenske običajne vrste medu po botaničnem poreklu so akacijev med, smrekov med, lipov med, kostanjev med, hojev med, cvetlični med, in gozdni med. Redkeje pa pridelamo škržatov med, med oljne repice, regradov med, javorjev med, češnjev med, hrastov med, ajdov med ali žajblov med.

Z zaščiteno označbo porekla se ponašata Kočevski gozdni med in Kraški med, ki ju predstavljamo v nadaljevanju. Ta označba zajema kmetijske pridelke in živila, ki izvirajo iz določene regije, kraja ali države. Proizvodnja je geografsko omejena, kakovost in značilnosti kmetijskega pridelka ali živila pa so izključno ali bistveno posledica geografskega okolja ter njegovih naravnih in človeških dejavnikov.

Vsi postopki pridelave in predelave morajo potekati na predpisanem geografskem območju, prav tako pa morajo iz tega območja izhajati tudi uporabljene surovine.

Kočevski gozdni med

Območje čebelje paše za Kočevski gozdni med je izrazito gozdnato in se ponaša z zelo pestro floristično sestavo. Posamezna območja se razlikujejo glede pojavljanja medonosnih rastlinskih združb, različnosti posameznih rastišč, klimatskih razmer in višinskih pasov. Čebelarji poznajo in izkoriščajo pestro floro in različna vegetacijska obdobja. Vrste Kočevskega medu so gozdni med, smrekov med, hojev med in lipov med.

Kraški med

Velja za izjemno kakovostnen med, saj je zaradi podnebnih razmer in mikroklime po svoji vsebini suh in zrel ter zelo bogat z minerali in encimi. Bogata avtohtona flora in suho podnebje dajejo Kraškemu medu polno in izrazito aromo, kar je odločujoče za njegovo drugačnost. Tipične vrste Kraškega medu glede na čebeljo pašo so med rešeljike, med divje češnje, akacijev med, cvetlični med, gozdni med, kostanjev med, lipov med in med divjega žepka.

Z geografsko označbo pa je zaščiten Slovenski med. Ta shema kakovosti zajema kmetijske pridelke in živila, ki izvirajo iz določene regije, kraja ali države, le da je povezava med geografskim območjem in končnim proizvodom manj tesna kot pri zaščiteni označbi porekla. Kmetijski pridelek ali živilo ima posebno kakovost, sloves ali druge značilnosti (npr. podnebja, vetra,…) tradicionalnega načina pridelave.

Vsaj ena od faz proizvodnje (pridelava ali predelava) mora potekati na določenem geografskem območju, po katerem je kmetijski pridelek ali živilo poimenovano, surovine pa lahko izvirajo iz drugega območja.

Slovenski med

To je med, ki je pridelan na območju celotne Slovenije. Zanj so značilne visoke kakovostne zahteve, saj vsebuje manj kot 18,6 % vode, vsebnost HMF pa je manjša od 15 mg/kg. Zaradi raznolikosti flore, ki se nahaja v Sloveniji, se odlikuje po svoji izjemni pestrosti tako po senzoričnih (barva, vonj, okus) kot mikroskopskih lastnostih. Najpogostejše vrste Slovenskega medu so akacijev med, lipov med, kostanjev med, hojev med, smrekov med, cvetlični med in gozdni med.

Zaščita je pomembna iz več razlogov

Zaščita kmetijskih proizvodov je pomembna predvsem zaradi nadzora  proizvodnje in izdelkov. Potrošnikom daje zagotovilo, da res kupujejo le tiste, ki so kakovostni. Z zaščito se ohranjata specifičnost in raznolikost slovenske kulinarike, obenem pa je večja tudi zaščita proti zlorabam, posnemanju in zavajanju, ki vedno spremljajo dobra prizadevanja proizvajalcev. Z zaščito se zaupanje potrošnikov le povečuje. Z označbami namreč dobimo zanesljivejše informacije o izdelkih, laže izbiramo in razlikujemo med njimi. Potrošniki pri proizvodih, ki so vključeni v sheme kakovosti, nimamo več dvomov o izvoru, slovesu in kakovosti proizvoda.

V svetu poznamo preko 300 vrst medu. Med v prvi vrsti velja za sladilo, dokazani pa so tudi njegovi blažilni ali celo zdravilni učinki.

Viri:
Čebelarska zveza Slovenije (Stane Plut)