»Ne želodec, treba je hraniti možgane!«

Emilija Pavlič, upokojena kuharica, ki je v času službovanja kuhala otrokom v vrtcu in šoli in je tudi avtorica več kuharskih knjig, zase pravi, da je zagovornica otrok oziroma njihove uravnotežene prehrane.

Zaupala nam je pet priporočil, ki naj bi se jih po njenem držali, če želimo jesti uravnoteženo. Pojasnila pa je tudi, zakaj prisega na meso z znakom »izbrana kakovost – Slovenija«.

Kakšna je po vašem mnenju uravnotežena prehrana?

»Za uravnoteženo prehranjevanje moramo dnevno zaužiti vsaj tri osnovna živila iz šestih skupin: zelenjava, sadje, žitarice, stročnice, beljakovinska živila, mleko in mlečni izdelki.   Živila, ki jih je nekdo pridelal, pripravimo na zdrav, mediteranski način in z užitkom pojejmo. Na jok mi gre, ko vidim, s čim odrasli hranijo otroke. Otroci jedo preveč procesirane hrane in imajo preveč jedi v obroku oziroma preveč bogate jedilnike. Vsak dan sta na jedilniku juha in čaj, čeprav je to popolnoma nepotrebno. Dovolj je ena jed, na primer ričet in kos kruha, in nekaj malega zraven, na primer sir, skuta, doma pečeno pecivo. Če mene vprašate, med obroki tudi mine premalo časa, na primer med malico in kosilom. Sprašujem se, kako naj potem otrok poje obrok, pa še tako bogato kosilo imajo. Ne želodec, treba je hraniti možgane! Zato zagovarjam 5 glavnih priporočil o uravnoteženi prehrani.

• NE zamrznjeni in procesirani hrani.
• Manj bogati obroki.
• Več časa (vsaj tri ure) med obroki.
• Mediteranski način kuhanja in cvrtja. Ta narekuje, da nikoli ne začnemo kuhati z maščobo. Vedno v posodo damo najprej živilo, ki mu dodamo vodo. Nato pa šele na koncu sledi hladno stiskana maščoba. Cvremo pa z majhno količino (en prst) ne prevročega olja, ki ga uporabimo le enkrat.
• Uživajmo živila z znakom »izbrana kakovost – Slovenija«.

Zakaj bi se morali izogibati zamrznjeni hrani?

»Ali veste, da v gospodinjstvih ne znamo pravilno zamrzovati hrane, ker nas tega ni nihče učil? Zato se zelo borim proti zamrznjeni hrani. Gobe niso za v skrinjo, pika. Zato, ker so polne vode in ker doma nimamo naprav, s katerimi bi jih pravilno zamrznili. Industrija to zna in to je nadzorovano, higiena je vrhunska, živila so hitro zamrznjena v kontrolirani atmosferi. Oni hrano pred zamrzovanjem najprej razkužijo, potem uporabijo naprave, da hrano hitro zamrznejo, dodajo predpisane dodatke ter jo vakuumirajo z dušikom, zaradi česar živilo ostane enake kakovosti tudi več mesecev. V domačih gospodinjstvih pa ne moremo zamrzovati hrane na ta način, saj ni pravilno zamrznjena, zato bi se ji morali izogibati.«

Katero meso imate najraje in na kakšen način si ga pripravite?

»Rada si privoščim kakovostno goveje ali piščančje meso, ki ga na prodajnem mestu prepoznam po znaku »izbrana kakovost – Slovenija«. Od piščančjega mesa imam najraje stegno brez kosti in kože, ki si ga ponavadi kar ocvrem. Ne cvrem ga v globokem olju, temveč ga posolim, dam v moko, močno potlačim, dam v jajca, zaprem v stekleno posodo in dam v hladilnik za 2 do 3 ure, da se prepoji. Zatem ga samo malo pomočim v drobtine ter ga na hitro, na vsaki strani po 2 minuti, popečem v ne prevročem olju, ki naj ga ne bo za več kot za en prst. Potem piščanca prestavim na topel pekač. Sledi 30-minutna peka v pečici, brez dodatnega olja. Če pa imam na primer samo 2 koščka piščanca, za to ne segrevam pečice, ampak meso pokrijem in ga pečem zelo počasi na 3 žlicah olja in nizki temperaturi.

Goveje meso imam najraje v golažu in juhi. Ko pripravljam govejo juho, v trgovini ali mesnici prosim mesarja, da mi meso nareže na malo večje kose. Te potem kuham v osoljeni vodi od 1,5 do 2 uri oziroma dokler meso ni kuhano. Nato narežem zelenjavo (korenje, kolerabo), jo segrejem in vročo stresem k mesu ter kuham še 20 minut, da se skuha, vendar ne prekuha. Hrano tako kuham manj časa, moja juha pa je bistra in zelenjave ne vržem proč, ampak jo pojem. Hrano je treba ceniti.«

Zavedajmo se pomena domače hrane

»Zrasla sem na kmetiji in vem, kako težko je pridelati hrano. Sem kuharica in znam spoštovati živila. Ljudje pa se premalo zavedajo pomena domače hrane. Meso z znakom »izbrana kakovost – Slovenija« je slovensko, kar pomeni, da ne pride od daleč, zato je bolj sveže,« poudari Emilija Pavlič.

Zakaj je dobro, da izbiramo meso z znakom »izbrana kakovost – Slovenija«?

»Zrasla sem na kmetiji in vem, kako težko je pridelati hrano. Sem kuharica in znam spoštovati živila. Ljudje pa se premalo zavedajo pomena domače hrane. Meso z znakom »izbrana kakovost – Slovenija« je slovensko, kar pomeni, da ne pride od daleč, zato je bolj sveže. Sveže pa pomeni tudi bolj kakovostno. Seveda, če je tudi pravilno pripravljeno. Če se odločite za meso s tem znakom, to pomeni, da cenite težko in naporno delo, ki ga kmetje vlagajo v pridelavo hrane. S tem podpirate tudi njihovo dejavnost ter pomagate ohranjati njihove službe. Zato to meso zelo podpiram. Ko nakupujem živila, sem pozorna na znak »izbrana kakovost – Slovenija«, zato se v mojem hladilniku vedno najdejo tovrstni proizvodi.«

Kaj svetujete staršem, ki pridejo pozno domov in nimajo časa kuhati? Kako se lahko v sodobnem tempu prehranjujemo uravnoteženo?

»Zvečer si pripravite hrano za en dan ali nekaj dni vnaprej. Mladim staršem svetujem, da si naredijo jedilnik glede na zaloge živil, ki jih je treba porabiti. Pripravite si recept, skuhajte hrano in jo pasterizirajte. To pomeni, da hrano skuhate, jo nato še vročo po porcijah razdelite v kozarčke ali steklene posode (plastika ni primerna), vakuumsko zaprete, ohladite na sobni temperaturi in spravite v hladilnik. Jaz si na primer pasteriziram golaž ali pa fižol. Zjutraj, preden greste v službo, fižol namočite in ga postavite v hladilnik. Zvečer, ko pridete domov, ga solite z grobo soljo, skuhate in še vročega zaprete v tople kozarčke. Te nato postavite v vrelo vodo, kjer naj počasi vrejo približno 20 minut, da pokrovi kozarčkov res dobro tesnijo. Hrano v kozarčkih lahko hranite v hladilniku ves teden.«

Kaj bi svetovali staršem – kako vzgojiti otroke, da bodo prepoznali dobro hrano?

»Starši naj dovolj zgodaj začnejo navajati otroke na hrano, kuhano iz osnovnih živil. Če so tudi sami poučeni o uravnoteženi in zdravi pripravi hrane ter se zavedajo posledic procesirane hrane, se bodo tudi otroci tega navadili in tako prepoznali kakovostno hrano. Kakovostna slovenska živila pa boste našli s pomočjo znaka »izbrana kakovost – Slovenija« na embalažah proizvodov.«