Od zelenih pašnikov do kakovostnega mleka in mlečnih izdelkov

V Sloveniji pridelujemo različne vrste mleka in mlečnih izdelkov. Zaradi tradicije pridelave kravjega mleka ta prednjači po količini, a tudi količina kozjega in ovčjega mleka v zadnjih letih narašča. Svojo zanimivo zgodbo o pridelavi ovčjega in kravjega mleka ter proizvodnji mlečnih izdelkov sta z nami delila kmetovalca iz Bele krajine in s Primorske. Oba poudarjata, da imamo potrošniki v Sloveniji najboljše – doma.

Za okusnim in kakovostnim mlekom in mlečnimi izdelki se skrivajo navdihujoče zgodbe predanih lokalnih pridelovalcev. Ti z mislijo na dobrobit živali in narave skrbijo, da tradicija pridelave mleka na kmetijah v Sloveniji živi in navdušuje številne kupce njihovih izdelkov.

»Kakovostna hrana postaja vedno pomembnejša, zato so tudi izdelki iz ovčjega mleka vedno bolj cenjeni. Kupci iščejo čim bolj naravno pridelano in predelano hrano iz svoje bližine. Všeč jim je, če poznajo zgodbo izdelka, ki ga uživajo,« izpostavlja Izidor Grabrijan z ekološke kmetije iz Adlešičev, ki je znana pod imenom Vučji Ogrizek. Na tej kmetiji se ukvarjajo s pridelavo in predelavo ovčjega mleka. Sogovornik ponosno pove, da je kmetija v lasti družine že več rodov.

»Naši predniki so imeli nekaj ovc, kar je značilno za Belo krajino, pa tudi kakšno kravo, pujsa in konja,« razlaga Izidor, ki od leta 2018 skupaj s partnerko vodi kmetijo Vučji Ogrizek. Takrat so začeli tudi s pridelavo in predelavo ovčjega mleka. Danes na kmetiji redijo avtohtone pasme krav, prašičev, oslov in ovc. Trenutno imajo 290 glav živine, od tega je približno 240 ovc pasem belokranjska pramenka in bovška ovca.

Navdihujočo zgodbo o mlekarstvu na Slovenskem pišejo tudi na kmetiji Pr’ Birtovih, na kateri negujejo dolgoletno tradicijo pridelave kravjega mleka, konec leta 2022 pa so se lotili še vzreje molznih koz. Prvi zapisi o obstoju kmetije izhajajo že iz davnega leta 1762, po ustnem izročilu pa naj bi bila še starejša ter veljala za eno večjih kmetij v okolici Prešnice na Primorskem.

»Kmetija je preporod doživela leta 2013, ko smo osnovni kmetijski dejavnosti dodali še dopolnilno turistično dejavnost. Povpraševanje nas je spodbudilo k povečanju čred krav, koz, kokoši in prašičev. Kmalu zatem smo se odločili v ponudbo dodati tudi svoje mlečne izdelke, zato smo z lastnimi sredstvi dogradili novo sirarno,« razlaga Domen Benčina, mladi prevzemnik te kmetije. Na kmetiji imajo danes 15 krav molznic in pet molznih koz.

Kakovost mleka izvira iz prehrane in dobrega počutja živali

V Sloveniji imamo dobro delujočo mlečno verigo, v kateri ima pomembno vlogo prav vsak člen: vse od kmetov, zadrug in mlekarn do trgovcev in potrošnikov. S tokratnima sogovornikoma razkrivamo dodano vrednost, ki nastaja na kmetijah. Pot od mleka do vrhunskih mlečnih izdelkov se namreč na obeh omenjenih kmetijah začne na zelenih pašnikih, na katerih živali v zdravem okolju uživajo kakovostno krmo.

»Naše mleko je zelo kakovostno, saj prehrana ovc temelji na paši in po potrebi dokrmljevanju s kakovostnim senom. Tako dobimo mleko, bogato z maščobami in beljakovinami, ki dajo poln okus našim izdelkom,« pojasnjuje Izidor Grabrijan. Na izvrsten okus njihovega ovčjega mleka in mlečnih izdelkov vpliva tudi dobro počutje ovc, saj so te celo leto na pašnikih. S premičnimi ograjami poskrbijo, da je paša za ovce vedno sveža. S sonaravno in trajnostno rejo sicer pridelajo manj mleka kot bi ga z intenzivnejšo rejo ovc v hlevu, a hkrati s pašo obdelujejo površine, ki niso primerne za drugačno obdelavo in bi se sicer zarasle.

Domen Benčina dodaja, da tudi na njihovi kmetiji prepoznavajo prednosti dobrega počutja živali za pridelavo kakovostnega mleka. Njihova kmetija stoji na za obdelovanje težkem območju, ki pa živalim ponuja kakovostno pašo na neokrnjenih kraških pašnikih. »Od konca aprila do pozne jeseni se živali 24 ur na dan prosto pasejo zunaj. V tem času krave molzemo kar na mobilnem molzišču na pašniku, da so živali kar najmanj pod stresom,« pojasnjuje.

Izbira svežih lokalnih izdelkov je zagotovilo za dober obrok

Po dobri paši sta na vrsti molža in predelava mleka v izbrane mlečne izdelke. Na kmetiji Vučji Ogrizek so v lanskem letu pridelali dobrih 5000 litrov mleka, ki so ga predelali v ovčji sir, jogurte in albuminsko skuto, načrtujejo pa tudi nove izdelke. Svoje izdelke prodajajo na kmetiji, po dogovoru pa jih dostavijo tudi do Novega mesta in Ljubljane. Tako kupci po kratkih dobavnih poteh na svoje mize dobijo najboljše izdelke za pripravo kakovostnega obroka.

Izidor Grabrijan pojasnjuje, da so njihovi izdelki privlačna dodatna ponudba za turiste, ki obiščejo Belo krajino in iščejo lokalne domače proizvode: »Obisk kmetije, ki ga omogočamo, še dodatno spodbudi zanimanje za naše izdelke. S skrbnim pristopom k predelavi mleka naslavljamo tudi predsodke o izdelkih iz ovčjega mleka in tako krepimo povpraševanje.«

Okoli 18.000 litrov mleka v različne mlečne izdelke predelajo na kmetiji drugega sogovornika. »Iz kravjega mleka proizvajamo izdelke, kot so mladi, poltrdi in trdi siri, probiotični, navadni in sadni jogurti, sadne kremne skute, maslo, albuminska skuta, skutni štruklji, njoki in cmoki,« razlaga Domen Benčina. Ob tem dodaja, da izdelke prodajajo na kmetiji, trenutno pa gradijo samopostrežno trgovino, v kateri bodo njihovi izdelki na voljo 24 ur na dan, vse dni v letu. Njihove trajnejše izdelke je mogoče naročiti tudi po pošti, sami pa skrbijo za dostavo po slovenski Istri in Krasu. Vzpostavljen imajo tudi Birtov investicijski sklad, pove sogovornik: »Ta deluje tako, da potrošnik vanj vplača določen znesek, ki velja kot dobroimetje za naročanje izdelkov. Nam pa to omogoča financiranje začetnih investicij in predhodno nabavo repromaterialov.«

Razvoj kmetij ob spoštovanju narave in živali

Naša sogovornika v ospredje svojega delovanja poleg zaveze proizvodnji vrhunskih lokalnih izdelkov postavljata tudi kmetovanje, ki temelji na spoštljivem odnosu do narave in živali. »Kmetujemo z občutkom za ohranjanje narave. Hkrati mislimo na to, da ob vse intenzivnejšem kmetovanju živalim zagotavljamo čim bolj prijazno življenjsko okolje, ki je prilagojeno njihovim potrebam in jim omogoča dobro počutje,« strne Izidor Grabrijan. Ob tem razkrije načrt, da bodo na kmetiji čredo mlečnih ovc večali samo do števila, ki jim bo še omogočalo, da ohranijo kakovost izdelkov in zadovoljstvo kupcev. Prav zadovoljni kupci cenijo trud, poudarja sogovornik, ter so za lokalno naravno prirejeno in predelano hrano pripravljeni plačati nekoliko več.

Tudi Domen Benčina izpostavlja, da je največja posebnost kmetije, da znajo prisluhniti trgu in se uspešno prilagajati spremembam, medtem ko v ospredju delovanja ohranjajo misel na dobro ljudi, živali in narave. »Prizadevamo si za gradnjo novega hleva, ki bi s prosto rejo v zimskih mesecih živalim zagotavljal prijetno zavetje in jim hkrati omogočal svobodo gibanja. To je trenutno glavna načrtovana investicija na kmetiji,« dodaja sogovornik.

Nakup lokalnega mleka in mlečnih izdelkov tako prinaša številne prednosti za podeželje in predane lokalne pridelovalce. Pripomore h gospodarskem napredku in razvoju kmetij, ohranja delovna mesta in kulturno krajino ter prispeva k manjšim okoljskim obremenitvam. Izbira lokalnih proizvodov je odgovorna izbira za potrošnike in okolje.