Vinske regije in zaščitena vina v Sloveniji

V Sloveniji ločimo tri vinorodne dežele, v njih pa se nahaja devet vinorodnih okolišev, kjer pridelujejo vrhunska slovenska vina, ki imajo glede na lego svoje značilne posebnosti.

Raznolikost pokrajine v Sloveniji vpliva tudi na pridelavo žlahtne kapljice, ki ima v našem okolju bogato tradicijo. Že naši predniki so namreč s skrbnostjo in marljivim delom omogočili, da so se ohranile izbrane sorte vina, ki je danes cenjeno tako doma kot v tujini.

Tri vinorodne dežele in devet vinorodnih okolišev

V Sloveniji ločimo tri vinorodne dežele, ki se med seboj razlikujejo predvsem po legi, rastišču in značilnem podnebju. Ti dejavniki vplivajo na ključne lastnosti in značilnosti vin, ki se na posamezni lokaciji pridelujejo. V treh deželah se nahaja devet vinorodnih okolišev, in sicer Podravje vključuje Štajersko in Prekmurje, Posavje obsega okoliše Bizeljsko-Sremič, Dolenjska in Bela krajina, primorska vinorodna dežela pa zajema Vipavsko dolino, Goriška Brda, Kras in Slovensko Istro.

Kaj pomenijo oznake slovenskih vin?

Vina se med seboj bistveno razlikujejo po številnih značilnostih. V pomoč pri izbiri so nam lahko različne oznake, ki jih predstavljamo v nadaljevanju.

ZGO oziroma zaščitena geografska označba je ena od shem kakovosti, s katero so zaščiteni kmetijski pridelki in živila v Evropski uniji ter zajema vina, kjer vsaj ena faza, torej pridelava ali predelava poteka na določenem geografskem območju, po katerem je poimenovano. To vino torej pripada eni od treh vinorodnih dežel.

ZOP oziroma zaščitena označba porekla je višja shema kakovosti od ZGO, z njo pa so prav tako označeni zaščiteni kmetijski pridelki ter živila v Sloveniji in Evropski uniji. Vino z označbo porekla je tesno povezano z območjem, katerega ime nosi, torej z vinorodnim okolišem.

Osnovni izraz v razredu namiznih vin je označba PGO, ki označuje deželno vino s priznano geografsko oznako ali deželno vino PGO. Na naslednjo raven po kakovosti se uvršča kakovostno vino z zaščitenim geografskim poreklom – ZGP. Najkakovostnejše od vseh pa je vrhunsko vino z zaščitenim geografskim poreklom.

Strogi nadzori pridelave vina

Za vina brez oznake porekla, torej za tako imenovana namizna vina, niso izvedene posebne analize, temveč za njihovo ustreznost jamči pridelovalec sam, medtem ko je za vina s poreklom sistem nadzora strožji.

Slovenska zakonodaja določa, da mora biti vsako vino, ki nosi oznako porekla, obvezno ocenjeno pred prometom, in sicer vsaka serija. Tako so lahko potrošniki pred nakupom povsem prepričani, da je vino pred prodajo ustrezno preverila pooblaščena organizacija za oceno vina in da njegova kakovost ustreza deklarirani.